search

keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

 BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'poglavje' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index poglavje:

    poglavje I
    Splošne določbe

    poglavje II
    Ponovna uporaba nekaterih kategorij zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja
  • 3 Člen 3 Kategorije podatkov
    •
  • 1 Člen 6 Pristojbine

    • poglavje III
    Zahteve, ki se uporabljajo za storitve posredovanja podatkov

    poglavje IV
    Podatkovni altruizem
  • 1 Člen 15 Izjeme

    • poglavje V
    Pristojni organi in postopkovne določbe

    poglavje VI
    Evropski odbor za podatkovne inovacije

    poglavje VII
    Mednarodni dostop in prenos

    poglavje VIII
    Prenos pooblastila in postopek v odboru

    poglavje IX
    Končne in prehodne določbe


whereas poglavje:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1077

 

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(2)

„ponovna uporaba“ pomeni uporabo podatkov, s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za poslovne ali neposlovne namene, ki so različni od prvotnega namena v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili podatki ustvarjeni, razen izmenjave podatkov med organi javnega sektorja zgolj zaradi opravljanja njihovih javnih nalog;

(3)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(4)

„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(5)

„privolitev“ pomeni privolitev, kakor je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(6)

„dovoljenje“ pomeni, da se uporabnikom podatkov dodeli pravica do obdelave neosebnih podatkov;

(7)

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz člena 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(8)

„imetnik podatkov“ pomeni pravno osebo, vključno z organi javnega sektorja in mednarodnimi organizacijami, ali fizično osebo, ki v zvezi z zadevnimi specifičnimi podatki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in ima v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom pravico odobriti dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov ali jih dati v souporabo;

(9)

„uporabnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima zakonit dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov in ima pravico, v primeru osebnih podatkov tudi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, uporabljati te podatke v poslovne ali neposlovne namene;

(10)

„souporaba podatkov“ pomeni dajanje podatkov na voljo uporabniku podatkov s strani posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali imetnika podatkov za namen skupne ali posamične uporabe teh podatkov na podlagi prostovoljnih sporazumov oziroma prava Unije ali nacionalnega prava, neposredno ali prek posrednika, na primer prek odprtih ali poslovnih licenc, proti plačilu pristojbine ali brezplačno;

(11)

„storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev, katere namen je s tehničnimi, pravnimi ali drugimi sredstvi vzpostaviti poslovne odnose za namene souporabe podatkov med nedoločenim številom posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikov podatkov na eni strani ter uporabnikov podatkov na drugi strani, vključno z namenom uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z osebnimi podatki, kamor se pa med drugim ne štejejo:

(a)

storitve, ki dobivajo podatke od imetnikov podatkov, in podatke združujejo, bogatijo ali pretvarjajo, da bi se jim dodala znatna vrednost, ter za uporabo nastalih podatkov uporabnikom podatkov podeljujejo licence, ne da bi vzpostavili poslovni odnos med imetniki podatkov in uporabniki podatkov;

(b)

storitve, pri katerih gre predvsem za posredovanje avtorsko zaščitenih vsebin;

(c)

storitve, ki jih uporablja izključno en imetnik podatkov, da bi omogočil uporabo podatkov, ki jih hrani ta imetnik podatkov, ali jih uporablja več pravnih oseb v zaprti skupini, vključno z odnosi z dobavitelji ali strankami ali sodelovanji, vzpostavljenimi s pogodbo, zlasti tistimi, katerih glavni cilj je zagotavljanje funkcionalnosti predmetov in naprav, povezanih z internetom stvari;

(d)

storitve souporabe podatkov, ki jih ponujajo organi javnega sektorja, in katerih namen ni vzpostavitev poslovnih odnosov;

(12)

„obdelava“ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v členu 4, točka (2), Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z osebnimi podatki, ali v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2018/1807 v zvezi z neosebnimi podatki;

(13)

„dostop“ pomeni uporabo podatkov v skladu s posebnimi tehničnimi, pravnimi ali organizacijskimi zahtevami, ne da bi to nujno pomenilo prenos ali nalaganje podatkov;

(14)

„glavni sedež“ pravne osebe pomeni lokacijo njene osrednje uprave v Uniji;

(15)

„storitve podatkovnih zadrug“ pomeni storitve posredovanja podatkov, ki jih ponuja organizacijska struktura, sestavljena iz posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, enoosebnih podjetij ali MSP, ki so člani te strukture, katere glavni cilji so podpirati svoje člane pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z nekaterimi podatki, vključno v zvezi s sprejemanjem informiranih odločitev, preden privolijo v obdelavo podatkov, izmenjava mnenj o namenih obdelave podatkov in o pogojih, ki bi najbolje predstavljali interese svojih članov v zvezi z njihovimi podatki, ali pogajanja o pogojih za obdelavo podatkov v imenu svojih članov, preden dovolijo obdelavo neosebnih podatkov ali preden privolijo v obdelavo osebnih podatkov;

(16)

„podatkovni altruizem“ pomeni prostovoljno deljenje podatkov na podlagi privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, ali na podlagi dovoljenj imetnikov podatkov za omogočanje uporabe njihovih neosebnih podatkov, ne da bi zahtevali ali prejeli nadomestilo, ki presega nadomestilo v povezavi z nastalimi stroški dajanja svojih podatkov na voljo, kjer je primerno za cilje v splošnem interesu, kot je določeno v nacionalnem pravu, kot so zdravstvo, boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje mobilnosti, omogočanje razvoja, priprave in izkazovanja uradne statistike, izboljšanje opravljanja javnih storitev, oblikovanje javnih politik ali znanstveno raziskovanje v splošnem interesu;

(17)

„organ javnega sektorja“ pomeni državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja, ki jih je ustanovil eden ali več takih organov ali ena ali več takih oseb javnega prava;

(18)

„osebe javnega prava“ pomeni osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

so ustanovljene s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

so pravne osebe;

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; so pod upraviteljskim nadzorom navedenih organov; ali imajo upravni, upraviteljski ali nadzorni odbor, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(19)

„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, nad katerim lahko organi javnega sektorja neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njih ali pravil, ki jih urejajo; za namene te opredelitve pojma se domneva, da imajo organi javnega sektorja prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov, v katerih ti organi neposredno ali posredno:

(a)

imajo v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b)

nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje;

(c)

lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja;

(20)

„varno okolje za obdelavo“ pomeni fizično ali virtualno okolje in organizacijska sredstva, da se zagotovi skladnost tako s pravom Unije, kot je Uredba (EU) 2016/679, zlasti v zvezami s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pravicami intelektualne lastnine, poslovno in statistično zaupnostjo ter celovitostjo in dostopnostjo, kot tudi z veljavnim nacionalnim pravom ter da se subjektu, ki zagotavlja varno okolje za obdelavo, omogoča, da določa in nadzoruje vse dejavnosti obdelave podatkov, tudi prikaz, shranjevanje, nalaganje s strežnika ter izvoz podatkov in obdelavo izpeljanih podatkov z računalniškimi algoritmi;

(21)

„zakoniti zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je izrecno imenovana za to, da deluje v imenu ponudnika storitev posredovanja podatkov ali subjekta, ki za cilje v splošnem interesu zbira podatke, ki jih na podlagi podatkovnega altruizma dajo na voljo fizične ali pravne osebe brez sedeža v Uniji, in na katero se lahko – namesto na ponudnika storitve posredovanja podatkov ali na subjekt oziroma poleg njiju – obrnejo pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za priznane organizacije za podatkovni altruizem v zvezi z obveznostmi na podlagi te uredbe, med drugim tudi v zvezi z začetkom izvršilnega postopka proti ponudniku storitev posredovanja podatkov ali subjektu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in nima sedeža v Uniji.

poglavje II

Ponovna uporaba nekaterih kategorij zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja

Člen 3

Kategorije podatkov

1.   To poglavje se uporablja za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki so zaščiteni iz razlogov:

(a)

poslovne zaupnosti, vključno s poslovnimi in poklicnimi skrivnostmi ter skrivnostmi podjetja;

(b)

statistične zaupnosti;

(c)

varstva pravic intelektualne lastnine tretjih oseb ali

(d)

varstva osebnih podatkov, če taki podatki ne spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2019/1024.

2.   To poglavje se ne uporablja za:

(a)

podatke, ki jih hranijo javna podjetja;

(b)

podatke, ki jih hranijo javne radiotelevizije in njihove podružnice ter drugi organi ali njihove podružnice za opravljanje javne službe radiotelevizije;

(c)

podatke, ki jih hranijo kulturne in izobraževalne ustanove;

(d)

podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so zaščiteni iz razlogov javne varnosti, obrambe ali nacionalne varnosti, ali

(e)

podatke, katerih zagotavljanje je dejavnost, ki ni del izvajanja javne naloge zadevnih organov javnega sektorja, kakor je opredeljena z zakoni ali drugimi zavezujočimi pravili v zadevni državi članici ali, če takih pravil ni, kakor je opredeljena v skladu z običajno upravno prakso v zadevni državi članici, pod pogojem, da je obseg javnih nalog pregleden in se pregleduje.

3.   To poglavje tudi ne posega v:

(a)

pravo Unije in nacionalno pravo ter mednarodne sporazume, ki zadevajo varstvo kategorij podatkov iz odstavka 1 in katerih pogodbenice so Unija ali države članice; ter

(b)

pravo Unije in nacionalno pravo o dostopu do dokumentov.

Člen 6

Pristojbine

1.   Organi javnega sektorja, ki dovoljujejo ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1), lahko za dovolitev ponovne uporabe takih podatkov zaračunavajo pristojbine.

2.   Pristojbine, zaračunane na podlagi odstavka 1, morajo biti pregledne, nediskriminatorne, sorazmerne in objektivno utemeljene ter ne smejo omejevati konkurence.

3.   Organi javnega sektorja poskrbijo, da je možno tudi spletno plačilo pristojbin prek široko dostopnih čezmejnih plačilnih storitev, in sicer brez diskriminacije na podlagi sedeža ponudnika plačilnih storitev, kraja izdaje plačilnega instrumenta ali kraja plačilnega računa v Uniji.

4.   Kadar organi javnega sektorja zaračunajo pristojbine, sprejmejo ukrepe, s katerimi v skladu s pravili o državni pomoči spodbujajo ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) v neposlovne namene, na primer za znanstvene raziskave, ter s strani MSP in zagonskih podjetij. V zvezi s tem lahko organi javnega sektorja podatke dajo na voljo tudi po znižani pristojbini ali brezplačno, zlasti MSP-jem, civilni družbi in izobraževalnim ustanovam. Organi javnega sektorja lahko v ta namen pripravijo seznam kategorij ponovnih uporabnikov, ki so jim podatki za ponovno uporabo na voljo po znižani pristojbini ali brezplačno. Seznam se objavi skupaj z merili, na podlagi katerih je bil pripravljen.

5.   Pristojbine izhajajo iz stroškov v zvezi z izvedbo postopka za zahtevke za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) in so omejene na stroške, potrebne za:

(a)

reprodukcijo, zagotavljanje in razširjanje podatkov;

(b)

odobritev pravic;

(c)

anonimizacijo ali druge oblike priprave osebnih podatkov in zaupnih poslovnih podatkov, kot je določeno v členu 5(3);

(d)

vzdrževanje varnega okolja za obdelavo;

(e)

da se od tretjih oseb zunaj javnega sektorja pridobi pravica do dovoljenja za ponovno uporabo v skladu s tem poglavjem; ter

(f)

pomoč ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala takšna ponovna uporaba.

6.   Merila in metodologijo za izračun pristojbin določijo države članice in jih objavijo. Organi javnega sektorja objavijo opis glavnih kategorij stroškov in pravila za razporeditev stroškov.

Člen 9

Postopek za zahtevke za ponovno uporabo

1.   Pristojni organi javnega sektorja ali pristojni organi iz člena 7(1) sprejmejo odločitev o zahtevku za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka, razen če so v skladu z nacionalnim pravom določeni krajši roki.

V primeru izjemno obsežnih in zapletenih zahtevkov za ponovno uporabo se ta dvomesečni rok lahko podaljša za največ 30 dni. V takih primerih pristojni organi javnega sektorja ali pristojni organi iz člena 7(1) prosilca čim prej uradno obvestijo, da je potrebno več časa za izvedbo postopka, in o razlogih za zamudo.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba, ki jo neposredno zadeva odločitev iz odstavka 1, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva v državi članici, v kateri se zadevni organ nahaja. Takšno pravno sredstvo je določeno v nacionalnem pravu in vključuje možnost pregleda s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem, na primer nacionalnega organa za varstvo konkurence, zadevnega organa za odobritev dostopa do dokumentov, nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ali nacionalnega pravosodnega organa, katerega odločitve so za zadevni organ javnega sektorja ali zadevni pristojni organ zavezujoče.

poglavje III

Zahteve, ki se uporabljajo za storitve posredovanja podatkov

Člen 15

Izjeme

To poglavje se ne uporablja za priznane organizacije za podatkovni altruizem ali druge nepridobitne subjekte, kolikor je njihova dejavnost zbiranje podatkov, ki jih fizične ali pravne osebe dajo na voljo na podlagi podatkovnega altruizma, za cilje v splošnem interesu, razen če je namen teh organizacij in subjektov vzpostavitev poslovnih odnosov med nedoločenim številom posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikov podatkov na eni strani ter uporabnikov podatkov na drugi strani.

poglavje IV

Podatkovni altruizem

Člen 25

Evropski privolitveni obrazec za podatkovni altruizem

1.   Komisija za lažje zbiranje podatkov na podlagi podatkovnega altruizma sprejme izvedbene akte o uvedbi in pripravi evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem, pri čemer se predhodno posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, upošteva nasvet Evropskega odbora za podatkovne inovacije in ustrezno vključi ustrezne deležnike. Obrazec omogoča, da se privolitev ali dovoljenje pridobi v vseh državah članicah v enotni obliki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2.   Evropski privolitveni obrazec za podatkovni altruizem uporablja modularni pristop, ki omogoča prilagoditev za konkretne sektorje in za različne namene.

3.   Kadar se dajejo na voljo osebni podatki, je z evropskim privolitvenim obrazcem za podatkovni altruizem zagotovljeno, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, privolijo v konkretno dejavnost obdelave podatkov v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 in tako privolitev umaknejo.

4.   Obrazec mora biti na voljo v obliki, ki se lahko natisne na papir in je zlahka razumljiva, ter v elektronski strojno berljivi obliki.

poglavje V

Pristojni organi in postopkovne določbe

Člen 28

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

1.   Ne glede na morebitna upravna ali druga izvensodna pravna sredstva imajo vse prizadete fizične in pravne osebe pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s pravno zavezujočimi odločitvami iz člena 14, ki jih sprejmejo pristojni organi za storitve posredovanja podatkov pri upravljanju, nadzoru in izvrševanju priglasitvene ureditve za ponudnike storitev posredovanja podatkov, in pravno zavezujočimi odločitvami iz členov 19 in 24, ki jih sprejmejo pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem pri spremljanju organizacij za podatkovni altruizem.

2.   Za postopke na podlagi tega člena so pristojna sodišča države članice, v kateri je pristojni organ za storitve posredovanja podatkov in pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, zoper katerega je bilo pravno sredstvo vloženo individualno ali po potrebi kolektivno s strani zastopnikov ene ali več fizičnih ali pravnih oseb.

3.   Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ne ukrepa v zvezi s pritožbo, ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba v skladu z nacionalnim pravom pravico do učinkovitega pravnega sredstva ali dostop do pregleda s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem.

poglavje VI

Evropski odbor za podatkovne inovacije

Člen 30

Naloge Evropskega odbora za podatkovne inovacije

Evropski odbor za podatkovne inovacije izvaja naslednje naloge:

(a)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks organov javnega sektorja in pristojnih organov iz člena 7(1) pri obravnavi zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1);

(b)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks za podatkovni altruizem po vsej Uniji;

(c)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem glede izvajanja zahtev, ki se uporabljajo za ponudnike storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(d)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja skladnih smernic o tem, kako v okviru te uredbe poslovno občutljive neosebne podatke, zlasti poslovne skrivnosti, ter neosebne podatke, ki predstavljajo vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, čim bolje zaščititi pred nezakonitim dostopom, ki bi lahko imel za posledico krajo intelektualne lastnine ali industrijsko vohunjenje;

(e)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja usklajenih smernic o zahtevah glede kibernetske varnosti za izmenjavo in shranjevanje podatkov;

(f)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, svetuje glede prednostne obravnave medsektorskih standardov, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov med nastajajočimi skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, glede medsektorske primerjave in izmenjave dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopkov dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(g)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, pomaga pri odpravljanju razdrobljenosti notranjega trga in podatkovnega gospodarstva na notranjem trgu z izboljševanjem čezmejne in medsektorske interoperabilnosti podatkov ter storitev souporabe podatkov med različnimi sektorji in področji, izhajajoč iz obstoječih evropskih, mednarodnih ali nacionalnih standardov, med drugim z namenom spodbujati nastanek skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(h)

predlaga smernice za „skupne evropske podatkovne prostore“, ki so interoperabilni okvir – bodisi namenski ali sektorski oziroma medsektorski – skupnih standardov in praks za souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim zaradi razvoja novih proizvodov in storitev, znanstvenih raziskav ali civilnodružbenih pobud; taki skupni standardi in prakse upoštevajo obstoječe standarde, so skladni s pravili konkurence in zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence, da se olajša souporaba podatkov v Uniji ter izkoristi potencial obstoječih in prihodnjih podatkovnih prostorov, v katerih so med drugim obravnavani:

(i)

medsektorski standardi, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov, medsektorska primerjava in izmenjava dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopki dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(ii)

zahteve glede odprave ovir za vstop na trg in glede preprečevanja učinkov vezanosti, da se zagotovita lojalna konkurenca in interoperabilnost;

(iii)

ustrezno varstvo zakonitih prenosov podatkov tretjim državam, vključno z zaščitnimi ukrepi pred kakršnimi koli prenosi, ki so s pravom Unije prepovedani;

(iv)

ustrezno in nediskriminatorno zastopanje ustreznih deležnikov pri upravljanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(v)

spoštovanje zahtev glede kibernetske varnosti v skladu s pravom Unije.

(i)

omogoča lažje sodelovanje med državami članicami glede določanja harmoniziranih pogojev, na podlagi katerih je možna ponovna uporaba kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih hranijo organi javnega sektorja, na celotnem notranjem trgu;

(j)

omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo informacij, zlasti v ta namen določi metode za učinkovito izmenjavo informacij v zvezi s priglasitvenim postopkom za ponudnike storitev posredovanja podatkov ter registracijo in spremljanjem priznanih organizacij za podatkovni altruizem, vključno z usklajevanjem glede določanja pristojbin ali kazni; obenem omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v zvezi z mednarodnim dostopom do podatkov in prenosom podatkov;

(k)

svetuje in pomaga Komisiji glede ocenjevanja, ali bi bilo treba sprejeti izvedbene akte iz člena 5(11) in (12);

(l)

svetuje in pomaga Komisiji glede priprave evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem v skladu s členom 25(1);

(m)

svetuje Komisiji glede izboljšanja mednarodnega regulativnega okolja za neosebne podatke, vključno s standardizacijo.

poglavje VII

Mednarodni dostop in prenos

Člen 31

Mednarodni dostop in prenos

1.   Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem sprejme vse razumne tehnične, pravne in organizacijske ukrepe, tudi pogodbene dogovore, za preprečitev mednarodnega prenosa neosebnih podatkov, hranjenih v Uniji, ali vladnega dostopa do teh podatkov, kadar bi tak prenos ali dostop povzročil kolizijo s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2.   Odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države, s katero se od organa javnega sektorja, fizične ali pravne osebe, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznane organizacije za podatkovni altruizem zahteva, da prenese neosebne podatke, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, iz Unije ali dovoli dostop do takih podatkov v Uniji, se prizna oziroma izvrši le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je veljavna pogodba o medsebojni pravni pomoči, sklenjena med tretjo državo prosilko in Unijo, ali na katerem koli takem sporazumu med tako tretjo državo in državo članico.

3.   Če mednarodni sporazum iz odstavka 2 tega člena ne obstaja, v primeru, da je na organ javnega sektorja, fizično ali pravno osebo, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznano organizacijo za podatkovni altruizem naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države za prenos neosebnih podatkov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe in so hranjeni v Uniji, ali za dostop do takih podatkov ter bi izpolnitev take odločbe lahko povzročila kolizijo s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se taki podatki prenesejo na organ tretje države oziroma se temu organu dovoli dostop do njih samo, kadar:

(a)

sistem tretje države zahteva navedbo razlogov in sorazmernosti, za tako odločbo ali sodbo pa zahteva, da mora biti po naravi konkretna, npr. s potrditvijo zadostne povezave z določenimi osumljenimi osebami ali kršitvami;

(b)

naslovnikov utemeljeni ugovor obravnava pristojno sodišče v tretji državi; in

(c)

je pristojno sodišče v tretji državi, ki izda odločbo ali sodbo ali obravnava odločbo upravnega organa, s pravom te tretje države pooblaščeno za upoštevanje ustreznih pravnih interesov ponudnika podatkov, zaščitenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom ustrezne države članice.

4.   Če so pogoji iz odstavka 2 ali 3 izpolnjeni, organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem v odgovor na prošnjo na podlagi njene razumne razlage zagotovi najmanjšo sprejemljivo količino podatkov.

5.   Organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov oziroma priznana organizacija za podatkovni altruizem imetnika podatkov o prošnji upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov obvesti, preden zadosti tej prošnji, razen če gre pri tej prošnji za namene kazenskega pregona in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti kazenskega pregona.

poglavje VIII

Prenos pooblastila in postopek v odboru

Člen 33

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

poglavje IX

Končne in prehodne določbe


whereas
keyboard_arrow_down