keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

1.   To poglavje se uporablja za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki so zaščiteni iz razlogov:

2.   To poglavje se ne uporablja za:

3.   To poglavje tudi ne posega v:

1.   Prepovedani so sporazumi ali druge prakse v zvezi s ponovno uporabo podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki vsebujejo kategorije podatkov iz člena 3(1), če se s temi sporazumi ali drugimi praksami podeljujejo izključne pravice ali je njihov cilj ali posledica podelitev takih izključnih pravic ali omejitev razpoložljivosti podatkov za ponovno uporabo s strani subjektov, ki ne sodelujejo pri takih sporazumih ali praksah.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko podeli izključna pravica do ponovne uporabe podatkov iz navedenega odstavka, kolikor je to potrebno zaradi zagotovitve storitve ali izdelka v splošnem interesu, ki sicer ne bi bila možna.

3.   Izključna pravica iz odstavka 2 se podeli z upravnim aktom ali pogodbenim dogovorom v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom ter ob upoštevanju načel preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije.

4.   Obdobje trajanja izključne pravice do ponovne uporabe podatkov ne sme biti daljše od 12 mesecev. Kadar se sklene pogodba, je obdobje trajanje pogodbe enako kot obdobje trajanja izključne pravice.

5.   Podelitev izključne pravice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4, vključno z razlogi, zakaj je treba podeliti tako pravico, mora biti pregledna in javno dostopna na spletu ter v obliki, ki je skladna z ustreznim pravom Unije o javnem naročanju.

6.   Sporazumi ali druge prakse, ki spadajo na področje uporabe prepovedi iz odstavka 1 in ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v odstavkih 2 in 3, ter so bili sklenjeni pred 23. junijem 2022, se prekinejo ob izteku veljavne pogodbe, v vsakem primeru pa do 24. decembra 2024.

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

1.   Organi javnega sektorja, ki dovoljujejo ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1), lahko za dovolitev ponovne uporabe takih podatkov zaračunavajo pristojbine.

2.   Pristojbine, zaračunane na podlagi odstavka 1, morajo biti pregledne, nediskriminatorne, sorazmerne in objektivno utemeljene ter ne smejo omejevati konkurence.

3.   Organi javnega sektorja poskrbijo, da je možno tudi spletno plačilo pristojbin prek široko dostopnih čezmejnih plačilnih storitev, in sicer brez diskriminacije na podlagi sedeža ponudnika plačilnih storitev, kraja izdaje plačilnega instrumenta ali kraja plačilnega računa v Uniji.

4.   Kadar organi javnega sektorja zaračunajo pristojbine, sprejmejo ukrepe, s katerimi v skladu s pravili o državni pomoči spodbujajo ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) v neposlovne namene, na primer za znanstvene raziskave, ter s strani MSP in zagonskih podjetij. V zvezi s tem lahko organi javnega sektorja podatke dajo na voljo tudi po znižani pristojbini ali brezplačno, zlasti MSP-jem, civilni družbi in izobraževalnim ustanovam. Organi javnega sektorja lahko v ta namen pripravijo seznam kategorij ponovnih uporabnikov, ki so jim podatki za ponovno uporabo na voljo po znižani pristojbini ali brezplačno. Seznam se objavi skupaj z merili, na podlagi katerih je bil pripravljen.

5.   Pristojbine izhajajo iz stroškov v zvezi z izvedbo postopka za zahtevke za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) in so omejene na stroške, potrebne za:

6.   Merila in metodologijo za izračun pristojbin določijo države članice in jih objavijo. Organi javnega sektorja objavijo opis glavnih kategorij stroškov in pravila za razporeditev stroškov.

1.   Vsaka država članica za namene izvajanja nalog iz tega člena imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so lahko pristojni za določen sektor, da pomagajo organom javnega sektorja, ki odobrijo ali zavrnejo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih pristojnih organov ali pa se zanašajo na obstoječe organe javnega sektorja ali na notranje službe organov javnega sektorja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi.

2.   Pristojne organe se lahko pooblasti, da odobrijo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, v katerem je določena odobritev takega dostopa. Za te pristojne organe se pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo uporabljajo členi 4, 5, 6 in 9.

3.   Pristojni organi imajo za izvajanje nalog, za katere so zadolženi, na voljo ustrezne pravne, finančne, tehnične in človeške vire, vključno s potrebnim tehničnim znanjem, da lahko ravnajo v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom v zvezi z ureditvami dostopa do kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   Pomoč iz odstavka 1 po potrebi vključuje:

5.   Vsaka država članica Komisijo do 24. septembra 2023 uradno obvesti o identiteti pristojnih organov, imenovanih na podlagi odstavka 1. Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti tudi o vsaki naknadni spremembi identitete teh pristojnih organov.

1.   Države članice zagotovijo, da so vse ustrezne informacije o uporabi členov 5 in 6 na razpolago in zlahka dostopne prek enotne informacijske točke. Države članice kot enotno informacijsko točko vzpostavijo nov organ ali imenujejo obstoječi organ ali strukturo. Enotna informacijska točka je lahko povezana s sektorskimi, regionalnimi ali lokalnimi informacijskimi točkami. Funkcije enotne informacijske točke so lahko avtomatizirane, če organ javnega sektorja zagotavlja ustrezno podporo.

2.   Enotna informacijska točka je pristojna za sprejemanje poizvedb ali zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih posreduje – po avtomatizirani poti, kadar je možno in ustrezno – pristojnim organom javnega sektorja ali po potrebi pristojnim organom iz člena 7(1). Enotna informacijska točka po elektronski poti da na voljo seznam virov, po katerem je omogočeno iskanje po vseh razpoložljivih virih podatkov, po potrebi vključno z viri podatkov, ki so na voljo v sektorskih, regionalnih ali lokalnih informacijskih točkah, na katerem so ustrezne informacije, ki opisujejo razpoložljive podatke, med drugim vsaj format in velikost podatkov ter pogoje za njihovo ponovno uporabo.

3.   Enotna informacijska točka lahko vzpostavi ločen, poenostavljen in dokumentacijsko dobro opremljen informacijski kanal za MSP in zagonska podjetja, namenjen obravnavi njihovih potreb in zmogljivosti pri zahtevanju ponovne uporabe kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   Komisija vzpostavi enotno evropsko točko dostopa, ki nudi elektronski register, z omogočenim iskanjem, v katerem so podatki, ki so na voljo pri nacionalnih enotnih informacijskih točkah, in dodatne informacije o tem, kako zahtevati podatke prek teh nacionalnih enotnih informacijskih točk.

1.   Pristojni organi javnega sektorja ali pristojni organi iz člena 7(1) sprejmejo odločitev o zahtevku za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) v dveh mesecih od datuma prejema zahtevka, razen če so v skladu z nacionalnim pravom določeni krajši roki.

V primeru izjemno obsežnih in zapletenih zahtevkov za ponovno uporabo se ta dvomesečni rok lahko podaljša za največ 30 dni. V takih primerih pristojni organi javnega sektorja ali pristojni organi iz člena 7(1) prosilca čim prej uradno obvestijo, da je potrebno več časa za izvedbo postopka, in o razlogih za zamudo.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba, ki jo neposredno zadeva odločitev iz odstavka 1, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva v državi članici, v kateri se zadevni organ nahaja. Takšno pravno sredstvo je določeno v nacionalnem pravu in vključuje možnost pregleda s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem, na primer nacionalnega organa za varstvo konkurence, zadevnega organa za odobritev dostopa do dokumentov, nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ali nacionalnega pravosodnega organa, katerega odločitve so za zadevni organ javnega sektorja ali zadevni pristojni organ zavezujoče.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem sprejme vse razumne tehnične, pravne in organizacijske ukrepe, tudi pogodbene dogovore, za preprečitev mednarodnega prenosa neosebnih podatkov, hranjenih v Uniji, ali vladnega dostopa do teh podatkov, kadar bi tak prenos ali dostop povzročil kolizijo s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2.   Odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države, s katero se od organa javnega sektorja, fizične ali pravne osebe, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznane organizacije za podatkovni altruizem zahteva, da prenese neosebne podatke, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, iz Unije ali dovoli dostop do takih podatkov v Uniji, se prizna oziroma izvrši le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je veljavna pogodba o medsebojni pravni pomoči, sklenjena med tretjo državo prosilko in Unijo, ali na katerem koli takem sporazumu med tako tretjo državo in državo članico.

3.   Če mednarodni sporazum iz odstavka 2 tega člena ne obstaja, v primeru, da je na organ javnega sektorja, fizično ali pravno osebo, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznano organizacijo za podatkovni altruizem naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države za prenos neosebnih podatkov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe in so hranjeni v Uniji, ali za dostop do takih podatkov ter bi izpolnitev take odločbe lahko povzročila kolizijo s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se taki podatki prenesejo na organ tretje države oziroma se temu organu dovoli dostop do njih samo, kadar:

4.   Če so pogoji iz odstavka 2 ali 3 izpolnjeni, organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem v odgovor na prošnjo na podlagi njene razumne razlage zagotovi najmanjšo sprejemljivo količino podatkov.

5.   Organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov oziroma priznana organizacija za podatkovni altruizem imetnika podatkov o prošnji upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov obvesti, preden zadosti tej prošnji, razen če gre pri tej prošnji za namene kazenskega pregona in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti kazenskega pregona.