Digital Governance Act 2022/0868 SL

1. Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2. Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3. Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

(a)

odobritev dostopa za ponovno uporabo podatkov je mogoča le, kadar je organ javnega sektorja ali pristojni organ na podlagi zahtevka za ponovno uporabo zagotovil, da so bili podatki:

(i)	anonimizirani, kar zadeva osebne podatke; in

(ii)	spremenjeni, združeni ali kako drugače obdelani z metodo nadzora razkritja, kar zadeva zaupne poslovne informacije, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebinami, zaščitenimi s pravicami intelektualne lastnine;

(b)	dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba na daljavo se izvedeta v varnem okolju za obdelavo, ki ga da na razpolago ali nadzira organ javnega sektorja;

(c)	dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba se v skladu z visokimi varnostnimi standardi izvedeta v fizičnih prostorih, v katerih se nahaja varno okolje za obdelavo, če dostopa na daljavo ni mogoče dovoliti, ne da bi ogrozili pravice in interese tretjih oseb.

4. V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5. Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6. Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7. Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8. Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9. Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10. Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

(a)	da bo tudi po prenosu podatkov v tretjo državo izpolnjeval obveznosti, naložene v skladu z odstavkoma 7 in 8, ter

(b)	da bo za reševanje kakršnega koli spora v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz odstavkov 7 in 8 priznal pristojnost sodišč države članice organa javnega sektorja, ki je podatke posredoval.

11. Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12. Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

(a)	zagotavlja varstvo intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na način, ki je v bistvu enakovreden varstvu, zagotovljenem na podlagi prava Unije;

(b)	se učinkovito uporablja in izvršuje ter

(c)	zagotavlja učinkovita pravna sredstva.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13. V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14. Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

Člen 7

Pristojni organi

1. Vsaka država članica za namene izvajanja nalog iz tega člena imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so lahko pristojni za določen sektor, da pomagajo organom javnega sektorja, ki odobrijo ali zavrnejo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih pristojnih organov ali pa se zanašajo na obstoječe organe javnega sektorja ali na notranje službe organov javnega sektorja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi.

2. Pristojne organe se lahko pooblasti, da odobrijo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, v katerem je določena odobritev takega dostopa. Za te pristojne organe se pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo uporabljajo členi 4, 5, 6 in 9.

3. Pristojni organi imajo za izvajanje nalog, za katere so zadolženi, na voljo ustrezne pravne, finančne, tehnične in človeške vire, vključno s potrebnim tehničnim znanjem, da lahko ravnajo v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom v zvezi z ureditvami dostopa do kategorij podatkov iz člena 3(1).

4. Pomoč iz odstavka 1 po potrebi vključuje:

(a)	zagotavljanje tehnične podpore z dajanjem na voljo varnega okolja za obdelavo, v katerem se omogoči dostop za ponovno uporabo podatkov;

(b)	zagotavljanje smernic in tehnične podpore v zvezi s tem, kako najbolje strukturirati in hraniti podatke, da bi bili zlahka dostopni;

(c)

zagotavljanje tehnične podpore pri psevdonimizaciji in zagotavljanje obdelave podatkov na način, s katerim se dejansko ohranjajo zasebnost, zaupnost, celovitost in dostopnost informacij, vsebovanih v podatkih, katerih ponovna uporaba je dovoljena; sem spadajo tudi tehnike za anonimizacijo, posploševanje, odstranjevanje in naključno razporeditev osebnih podatkov ali druge najsodobnejše metode za varovanje zasebnosti, pa tudi izbris poslovno občutljivih informacij, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine;

(d)

kadar je ustrezno, zagotavljanje pomoči organom javnega sektorja, da ponovnim uporabnikom zagotavljajo podporo pri zahtevanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za ponovno uporabo ali pri zahtevanju dovoljenja imetnikov podatkov v skladu z njihovimi izrecnimi odločitvami, vključno glede pristojnosti, v katerih naj bi potekala obdelava podatkov, in pomoči organom javnega sektorja pri vzpostavljanju tehničnih mehanizmov, ki omogočajo prenos zahtevkov za privolitev ali dovoljenje ponovnih uporabnikov, kadar je to praktično izvedljivo;

(e)	zagotavljanje pomoči organom javnega sektorja pri ocenjevanju ustreznosti pogodbenih zavez, ki jih je dal ponovni uporabnik na podlagi člena 5(10).

5. Vsaka država članica Komisijo do 24. septembra 2023 uradno obvesti o identiteti pristojnih organov, imenovanih na podlagi odstavka 1. Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti tudi o vsaki naknadni spremembi identitete teh pristojnih organov.

Člen 14

Spremljanje skladnosti

1. Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov spremljajo in nadzorujejo skladnost ponudnikov storitev posredovanja podatkov z zahtevami iz tega poglavja. Na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe lahko pristojni organi za ponudnike storitev posredovanja podatkov spremljajo in nadzorujejo tudi skladnost takšnih storitev posredovanja podatkov.

2. Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov lahko od ponudnikov storitev posredovanja podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov zahtevajo vse informacije, ki so potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami iz tega poglavja. Vsaka zahteva za informacije mora biti sorazmerna z opravljanjem naloge in mora biti obrazložena.

3. Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov ugotovi, da ponudnik storitev posredovanja podatkov ne zagotavlja skladnosti z eno ali več zahtevami iz tega poglavja, ga o tem uradno obvesti in mu da možnost, da v 30 dneh od prejema uradnega obvestila poda svoje mnenje.

4. Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko zahteva, da kršitev iz odstavka 3 preneha v razumnem roku, v primeru resne kršitve pa takoj, ter sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev skladnosti. V zvezi s tem lahko pristojni organ za storitve posredovanja podatkov, kadar je to ustrezno:

(a)	z upravnimi postopki naloži odvračilne denarne kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, začne sodne postopke za naložitev glob ali oboje;

(b)	zahteva odložitev začetka ali začasno ustavitev opravljanja storitev posredovanja podatkov, dokler se zadevni pogoji ne spremenijo tako, kot to zahteva pristojni organ za storitve posredovanja podatkov; ali

(c)	zahteva prenehanje opravljanja storitve posredovanja podatkov, če resne ali ponavljajoče se kršitve kljub predhodnemu obvestilu v skladu z odstavkom 3 niso bile odpravljene.

Potem ko pristojni organ za storitve posredovanja podatkov odredi prenehanje opravljanja storitev posredovanja podatkov v skladu s prvim pododstavkom, točka (c), od Komisije zahteva, da ponudnika storitve posredovanja podatkov izbriše iz registra ponudnikov storitev posredovanja podatkov.

Če ponudnik storitev posredovanja podatkov odpravi kršitve, to ponovno priglasi pristojnemu organu za storitve posredovanja podatkov. Slednji o tem vsakokrat uradno obvesti Komisijo.

5. Kadar ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki nima sedeža v Uniji, ne imenuje zakonitega zastopnika ali kadar zakoniti zastopnik pristojnemu organu za storitve posredovanja podatkov na njegovo zahtevo ne sporoči potrebnih informacij, ki izčrpno dokazujejo usklajenost s to uredbo, lahko pristojni organ za storitve posredovanja podatkov odredi odložitev začetka ali začasno ustavitev opravljanja storitve posredovanja podatkov, dokler zakoniti zastopnik ni imenovan ali dokler potrebne informacije niso sporočene.

6. Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov zadevnega ponudnika storitev posredovanja podatkov brez odlašanja uradno obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi odstavkov 4 in 5, razlogih zanje, pa tudi o korakih, ki so potrebni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ter določijo razumen rok, v katerem mora ponudnik storitev posredovanja podatkov izpolniti te ukrepe, pri čemer ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

7. Če ima ponudnik storitev posredovanja podatkov glavni sedež ali svojega zakonitega zastopnika v eni državi članici, storitve pa opravlja v drugih državah članicah, pristojni organ za storitve posredovanja podatkov države članice, v kateri ima glavni sedež ali se nahaja zakoniti zastopnik, in pristojni organi za storitve posredovanja podatkov teh drugih držav članic sodelujejo in si med seboj pomagajo. Taka pomoč in sodelovanje lahko zajemata izmenjavo informacij med zadevnimi pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov, potrebno zaradi opravljanja njihovih nalog v okviru te uredbe, in utemeljene prošnje za sprejetje ukrepov iz tega člena.

Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov v eni državi članici zaprosi za pomoč pristojni organ za storitve posredovanja podatkov v drugi državi članici, predloži ustrezno utemeljeno prošnjo. Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov na tako prošnjo odgovori brez odlašanja in v časovnem okviru, sorazmernem z nujnostjo prošnje.

Vse informacije, izmenjane v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se zagotovi po tem odstavku, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo prošnje za pomoč.

Člen 16

Nacionalne ureditve za podatkovni altruizem

Države članice imajo lahko vzpostavljene organizacijske ali tehnične ureditve ali oboje za omogočanje podatkovnega altruizma. Države članice lahko v ta namen vzpostavijo nacionalne politike za podatkovni altruizem. S temi nacionalnimi politikami lahko posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pomagajo, da te svoje podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja, dajo prostovoljno na voljo za podatkovni altruizem, obenem pa lahko v teh politikah določijo nujne informacije, ki jih je treba zagotoviti posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi s ponovno uporabo njihovih podatkov, ki so v splošnem interesu.

Če država članica razvije take nacionalne politike, o tem uradno obvesti Komisijo.

Člen 24

Spremljanje skladnosti

1. Pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem spremljajo in nadzorujejo skladnost priznanih organizacij za podatkovni altruizem z zahtevami iz tega poglavja. Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko skladnost, ki jo zagotavljajo take priznane organizacije za podatkovni altruizem, spremlja in nadzoruje tudi na podlagi zahtevka fizične ali pravne osebe.

2. Pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko od priznanih organizacij za podatkovni altruizem zahtevajo informacije, potrebne za preveritev skladnosti z zahtevami iz tega poglavja. Vsak zahtevek po informacijah mora biti sorazmeren z opravljanjem naloge in obrazložen.

3. Kadar pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ugotovi, da priznana organizacija za podatkovni altruizem ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz tega poglavja, jo o tem uradno obvesti in ji da možnost, da v 30 dneh od prejema uradnega obvestila poda svoje mnenje.

4. Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko zahteva, da se kršitev iz odstavka 3 preneha takoj ali pa v razumnem roku, ter sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje skladnosti.

5. Če priznana organizacija za podatkovni altruizem ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz tega poglavja niti potem, ko jo je v skladu z odstavkom 3 pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o tem uradno obvestil, ta priznana organizacija za podatkovni altruizem:

(a)	izgubi pravico, da v pisni in govorni komunikaciji uporablja naziv „organizacija za podatkovni altruizem, priznana v Uniji“;

(b)	je izbrisan iz ustreznega javnega nacionalnega registra priznanih organizacij za podatkovni altruizem in javnega registra Unije za priznane organizacije za podatkovni altruizem.

Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem vsako odločitev o odvzemu pravice do uporabe naziva „organizacija za podatkovni altruizem, priznana v Uniji“ iz prvega pododstavka, točka (a), objavi.

6. Če ima priznana organizacija za podatkovni altruizem glavni sedež ali svojega zakonitega zastopnika v eni državi članici, deluje pa v drugih državah članicah, pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem države članice, v kateri ima glavni sedež ali v kateri se nahaja zakoniti zastopnik, in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem teh drugih držav članic sodelujejo in si med seboj pomagajo. Taka pomoč in sodelovanje lahko zajemata izmenjavo informacij med zadevnimi pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem za namene njihovih nalog v skladu s to uredbo in utemeljene prošnje za sprejetje nadzornih ukrepov iz tega člena.

Kadar pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v eni državi članici zaprosi za pomoč pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v drugi državi članic, predloži utemeljeno prošnjo. Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem na tako prošnjo odgovori brez odlašanja in v časovnem okviru, sorazmernem z nujnostjo prošnje.

Vse informacije, izmenjane v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se zagotovi po tem odstavku, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo prošnje za pomoč.

Člen 29

Evropski odbor za podatkovne inovacije

1. Komisija ustanovi Evropski odbor za podatkovne inovacije v obliki strokovne skupine, sestavljene iz predstavnikov pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, Evropskega odbora za varstvo podatkov, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ENISA in Komisije ter odposlanca EU za MSP ali predstavnika, ki ga imenuje mreža odposlancev za MSP, in drugih predstavnikov zadevnih organov v določenih sektorjih, pa tudi organov s posebnim strokovnim znanjem. Komisija si pri imenovanju posameznih strokovnjakov prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov in uravnoteženo geografsko zastopanost med člani strokovne skupine.

2. Evropski odbor za podatkovne inovacije je sestavljen iz vsaj naslednjih treh podskupin:

(a)	podskupine, v sklopu katere pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem izvajajo naloge na podlagi člena 30, točke (a), (c), (j) in (k);

(b)	podskupine, v kateri potekajo tehnične razprave o standardizaciji, prenosljivosti in interoperabilnosti na podlagi člena 30, točki (f) in (g);

(c)

podskupine za vključevanje deležnikov, v kateri so zadevni predstavniki industrije, raziskovalnega področja, akademskih krogov, civilne družbe, organizacij za standardizacijo, zadevnih skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter drugih ustreznih deležnikov in tretjih oseb, ki Evropskemu odboru za podatkovne inovacije svetujejo glede nalog na podlagi člena 30, točke (d), (e), (f), (g) in (h).

3. Sestankom Evropskega odbora za podatkovne inovacije predseduje Komisija.

4. Evropskemu odboru za podatkovne inovacije pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Komisija.

Člen 30

Naloge Evropskega odbora za podatkovne inovacije

Evropski odbor za podatkovne inovacije izvaja naslednje naloge:

(a)	svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks organov javnega sektorja in pristojnih organov iz člena 7(1) pri obravnavi zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1);

(b)	svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks za podatkovni altruizem po vsej Uniji;

(c)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem glede izvajanja zahtev, ki se uporabljajo za ponudnike storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(d)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja skladnih smernic o tem, kako v okviru te uredbe poslovno občutljive neosebne podatke, zlasti poslovne skrivnosti, ter neosebne podatke, ki predstavljajo vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, čim bolje zaščititi pred nezakonitim dostopom, ki bi lahko imel za posledico krajo intelektualne lastnine ali industrijsko vohunjenje;

(e)	svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja usklajenih smernic o zahtevah glede kibernetske varnosti za izmenjavo in shranjevanje podatkov;

(f)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, svetuje glede prednostne obravnave medsektorskih standardov, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov med nastajajočimi skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, glede medsektorske primerjave in izmenjave dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopkov dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(g)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, pomaga pri odpravljanju razdrobljenosti notranjega trga in podatkovnega gospodarstva na notranjem trgu z izboljševanjem čezmejne in medsektorske interoperabilnosti podatkov ter storitev souporabe podatkov med različnimi sektorji in področji, izhajajoč iz obstoječih evropskih, mednarodnih ali nacionalnih standardov, med drugim z namenom spodbujati nastanek skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(h)

predlaga smernice za „skupne evropske podatkovne prostore“, ki so interoperabilni okvir – bodisi namenski ali sektorski oziroma medsektorski – skupnih standardov in praks za souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim zaradi razvoja novih proizvodov in storitev, znanstvenih raziskav ali civilnodružbenih pobud; taki skupni standardi in prakse upoštevajo obstoječe standarde, so skladni s pravili konkurence in zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence, da se olajša souporaba podatkov v Uniji ter izkoristi potencial obstoječih in prihodnjih podatkovnih prostorov, v katerih so med drugim obravnavani:

(i)

medsektorski standardi, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov, medsektorska primerjava in izmenjava dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopki dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(ii)	zahteve glede odprave ovir za vstop na trg in glede preprečevanja učinkov vezanosti, da se zagotovita lojalna konkurenca in interoperabilnost;

(iii)

ustrezno varstvo zakonitih prenosov podatkov tretjim državam, vključno z zaščitnimi ukrepi pred kakršnimi koli prenosi, ki so s pravom Unije prepovedani;

(iv)	ustrezno in nediskriminatorno zastopanje ustreznih deležnikov pri upravljanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(v)	spoštovanje zahtev glede kibernetske varnosti v skladu s pravom Unije.

(i)	omogoča lažje sodelovanje med državami članicami glede določanja harmoniziranih pogojev, na podlagi katerih je možna ponovna uporaba kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih hranijo organi javnega sektorja, na celotnem notranjem trgu;

(j)

omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo informacij, zlasti v ta namen določi metode za učinkovito izmenjavo informacij v zvezi s priglasitvenim postopkom za ponudnike storitev posredovanja podatkov ter registracijo in spremljanjem priznanih organizacij za podatkovni altruizem, vključno z usklajevanjem glede določanja pristojbin ali kazni; obenem omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v zvezi z mednarodnim dostopom do podatkov in prenosom podatkov;

(k)	svetuje in pomaga Komisiji glede ocenjevanja, ali bi bilo treba sprejeti izvedbene akte iz člena 5(11) in (12);

(l)	svetuje in pomaga Komisiji glede priprave evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem v skladu s členom 25(1);

(m)	svetuje Komisiji glede izboljšanja mednarodnega regulativnega okolja za neosebne podatke, vključno s standardizacijo.

POGLAVJE VII

Mednarodni dostop in prenos

Člen 33

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE IX

Končne in prehodne določbe

whereas

keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

Digital Governance Act 2022/0868 SL