search


keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'hranijo' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index hranijo:


whereas hranijo:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1170

 

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta uredba določa:

(a)

pogoje za ponovno uporabo nekaterih kategorij podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, znotraj Unije;

(b)

priglasitveni in nadzorni okvir za opravljanje storitev posredovanja podatkov;

(c)

okvir za prostovoljno registracijo subjektov, ki zbirajo in obdelujejo podatke, dane na voljo v altruistične namene; in

(d)

okvir za vzpostavitev Evropskega odbora za podatkovne inovacije.

2.   Ta uredba organov javnega sektorja ne obvezuje, da dovolijo ponovno uporabo podatkov, niti jih ne odvezuje od obveznosti v zvezi z zaupnostjo, ki zanje veljajo po pravu Unije ali nacionalnem pravu.

Ta uredba ne posega v:

(a)

posebne določbe prava Unije ali nacionalnega prava glede dostopa do nekaterih kategorij podatkov ali njihove ponovne uporabe, zlasti v zvezi z odobritvijo dostopa do uradnih dokumentov in njihovim razkrivanjem; in

(b)

obveznosti organov javnega sektorja glede omogočanja ponovne uporabe podatkov na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava ali v zahteve v zvezi z obdelavo neosebnih podatkov.

Kadar sektorsko pravo Unije ali sektorsko nacionalno pravo organom javnega sektorja, ponudnikom storitev posredovanja podatkov ali priznanim organizacijam za podatkovni altruizem nalaga skladnost s posebnimi dodatnimi tehničnimi, upravnimi ali organizacijskimi zahtevami, vključno z ureditvijo izdaje dovoljenj ali certificiranja, se uporabljajo tudi določbe tega sektorskega prava Unije ali sektorskega nacionalnega prava. Vse takšne posebne dodatne zahteve morajo biti nediskriminatorne, sorazmerne in objektivno utemeljene.

3.   Za vse osebne podatke, ki se obdelujejo v zvezi s to uredbo, se uporablja pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba zlasti ne posega v uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter direktivi 2002/58/ES in (EU) 2016/680, vključno glede pooblastil in pristojnosti nadzornih organov. V primeru nasprotja med to uredbo in pravom Unije o varstvu osebnih podatkov ali nacionalnim pravom, sprejetim v skladu s takim pravom Unije, prevlada ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov. Ta uredba ne vzpostavlja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ter ne vpliva na pravice in obveznost iz uredb (EU) 2016/679 ali (EU) 2018/1725 ali direktiv 2002/58/ES ali (EU) 2016/680.

4.   Ta uredba ne posega v uporabo konkurenčnega prava.

5.   Ta uredba ne posega v pristojnosti držav članic glede njihovih dejavnosti v zvezi z javno varnostjo, obrambo in nacionalno varnostjo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(2)

„ponovna uporaba“ pomeni uporabo podatkov, s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za poslovne ali neposlovne namene, ki so različni od prvotnega namena v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili podatki ustvarjeni, razen izmenjave podatkov med organi javnega sektorja zgolj zaradi opravljanja njihovih javnih nalog;

(3)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(4)

„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(5)

„privolitev“ pomeni privolitev, kakor je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(6)

„dovoljenje“ pomeni, da se uporabnikom podatkov dodeli pravica do obdelave neosebnih podatkov;

(7)

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz člena 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(8)

„imetnik podatkov“ pomeni pravno osebo, vključno z organi javnega sektorja in mednarodnimi organizacijami, ali fizično osebo, ki v zvezi z zadevnimi specifičnimi podatki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in ima v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom pravico odobriti dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov ali jih dati v souporabo;

(9)

„uporabnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima zakonit dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov in ima pravico, v primeru osebnih podatkov tudi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, uporabljati te podatke v poslovne ali neposlovne namene;

(10)

„souporaba podatkov“ pomeni dajanje podatkov na voljo uporabniku podatkov s strani posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali imetnika podatkov za namen skupne ali posamične uporabe teh podatkov na podlagi prostovoljnih sporazumov oziroma prava Unije ali nacionalnega prava, neposredno ali prek posrednika, na primer prek odprtih ali poslovnih licenc, proti plačilu pristojbine ali brezplačno;

(11)

„storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev, katere namen je s tehničnimi, pravnimi ali drugimi sredstvi vzpostaviti poslovne odnose za namene souporabe podatkov med nedoločenim številom posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikov podatkov na eni strani ter uporabnikov podatkov na drugi strani, vključno z namenom uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z osebnimi podatki, kamor se pa med drugim ne štejejo:

(a)

storitve, ki dobivajo podatke od imetnikov podatkov, in podatke združujejo, bogatijo ali pretvarjajo, da bi se jim dodala znatna vrednost, ter za uporabo nastalih podatkov uporabnikom podatkov podeljujejo licence, ne da bi vzpostavili poslovni odnos med imetniki podatkov in uporabniki podatkov;

(b)

storitve, pri katerih gre predvsem za posredovanje avtorsko zaščitenih vsebin;

(c)

storitve, ki jih uporablja izključno en imetnik podatkov, da bi omogočil uporabo podatkov, ki jih hrani ta imetnik podatkov, ali jih uporablja več pravnih oseb v zaprti skupini, vključno z odnosi z dobavitelji ali strankami ali sodelovanji, vzpostavljenimi s pogodbo, zlasti tistimi, katerih glavni cilj je zagotavljanje funkcionalnosti predmetov in naprav, povezanih z internetom stvari;

(d)

storitve souporabe podatkov, ki jih ponujajo organi javnega sektorja, in katerih namen ni vzpostavitev poslovnih odnosov;

(12)

„obdelava“ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v členu 4, točka (2), Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z osebnimi podatki, ali v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2018/1807 v zvezi z neosebnimi podatki;

(13)

„dostop“ pomeni uporabo podatkov v skladu s posebnimi tehničnimi, pravnimi ali organizacijskimi zahtevami, ne da bi to nujno pomenilo prenos ali nalaganje podatkov;

(14)

„glavni sedež“ pravne osebe pomeni lokacijo njene osrednje uprave v Uniji;

(15)

„storitve podatkovnih zadrug“ pomeni storitve posredovanja podatkov, ki jih ponuja organizacijska struktura, sestavljena iz posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, enoosebnih podjetij ali MSP, ki so člani te strukture, katere glavni cilji so podpirati svoje člane pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z nekaterimi podatki, vključno v zvezi s sprejemanjem informiranih odločitev, preden privolijo v obdelavo podatkov, izmenjava mnenj o namenih obdelave podatkov in o pogojih, ki bi najbolje predstavljali interese svojih članov v zvezi z njihovimi podatki, ali pogajanja o pogojih za obdelavo podatkov v imenu svojih članov, preden dovolijo obdelavo neosebnih podatkov ali preden privolijo v obdelavo osebnih podatkov;

(16)

„podatkovni altruizem“ pomeni prostovoljno deljenje podatkov na podlagi privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, ali na podlagi dovoljenj imetnikov podatkov za omogočanje uporabe njihovih neosebnih podatkov, ne da bi zahtevali ali prejeli nadomestilo, ki presega nadomestilo v povezavi z nastalimi stroški dajanja svojih podatkov na voljo, kjer je primerno za cilje v splošnem interesu, kot je določeno v nacionalnem pravu, kot so zdravstvo, boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje mobilnosti, omogočanje razvoja, priprave in izkazovanja uradne statistike, izboljšanje opravljanja javnih storitev, oblikovanje javnih politik ali znanstveno raziskovanje v splošnem interesu;

(17)

„organ javnega sektorja“ pomeni državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja, ki jih je ustanovil eden ali več takih organov ali ena ali več takih oseb javnega prava;

(18)

„osebe javnega prava“ pomeni osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

so ustanovljene s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

so pravne osebe;

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; so pod upraviteljskim nadzorom navedenih organov; ali imajo upravni, upraviteljski ali nadzorni odbor, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(19)

„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, nad katerim lahko organi javnega sektorja neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njih ali pravil, ki jih urejajo; za namene te opredelitve pojma se domneva, da imajo organi javnega sektorja prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov, v katerih ti organi neposredno ali posredno:

(a)

imajo v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b)

nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje;

(c)

lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja;

(20)

„varno okolje za obdelavo“ pomeni fizično ali virtualno okolje in organizacijska sredstva, da se zagotovi skladnost tako s pravom Unije, kot je Uredba (EU) 2016/679, zlasti v zvezami s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pravicami intelektualne lastnine, poslovno in statistično zaupnostjo ter celovitostjo in dostopnostjo, kot tudi z veljavnim nacionalnim pravom ter da se subjektu, ki zagotavlja varno okolje za obdelavo, omogoča, da določa in nadzoruje vse dejavnosti obdelave podatkov, tudi prikaz, shranjevanje, nalaganje s strežnika ter izvoz podatkov in obdelavo izpeljanih podatkov z računalniškimi algoritmi;

(21)

„zakoniti zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je izrecno imenovana za to, da deluje v imenu ponudnika storitev posredovanja podatkov ali subjekta, ki za cilje v splošnem interesu zbira podatke, ki jih na podlagi podatkovnega altruizma dajo na voljo fizične ali pravne osebe brez sedeža v Uniji, in na katero se lahko – namesto na ponudnika storitve posredovanja podatkov ali na subjekt oziroma poleg njiju – obrnejo pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za priznane organizacije za podatkovni altruizem v zvezi z obveznostmi na podlagi te uredbe, med drugim tudi v zvezi z začetkom izvršilnega postopka proti ponudniku storitev posredovanja podatkov ali subjektu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in nima sedeža v Uniji.

POGLAVJE II

Ponovna uporaba nekaterih kategorij zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja

Člen 3

Kategorije podatkov

1.   To poglavje se uporablja za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki so zaščiteni iz razlogov:

(a)

poslovne zaupnosti, vključno s poslovnimi in poklicnimi skrivnostmi ter skrivnostmi podjetja;

(b)

statistične zaupnosti;

(c)

varstva pravic intelektualne lastnine tretjih oseb ali

(d)

varstva osebnih podatkov, če taki podatki ne spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2019/1024.

2.   To poglavje se ne uporablja za:

(a)

podatke, ki jih hranijo javna podjetja;

(b)

podatke, ki jih hranijo javne radiotelevizije in njihove podružnice ter drugi organi ali njihove podružnice za opravljanje javne službe radiotelevizije;

(c)

podatke, ki jih hranijo kulturne in izobraževalne ustanove;

(d)

podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so zaščiteni iz razlogov javne varnosti, obrambe ali nacionalne varnosti, ali

(e)

podatke, katerih zagotavljanje je dejavnost, ki ni del izvajanja javne naloge zadevnih organov javnega sektorja, kakor je opredeljena z zakoni ali drugimi zavezujočimi pravili v zadevni državi članici ali, če takih pravil ni, kakor je opredeljena v skladu z običajno upravno prakso v zadevni državi članici, pod pogojem, da je obseg javnih nalog pregleden in se pregleduje.

3.   To poglavje tudi ne posega v:

(a)

pravo Unije in nacionalno pravo ter mednarodne sporazume, ki zadevajo varstvo kategorij podatkov iz odstavka 1 in katerih pogodbenice so Unija ali države članice; ter

(b)

pravo Unije in nacionalno pravo o dostopu do dokumentov.

Člen 4

Prepoved izključnih dogovorov

1.   Prepovedani so sporazumi ali druge prakse v zvezi s ponovno uporabo podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki vsebujejo kategorije podatkov iz člena 3(1), če se s temi sporazumi ali drugimi praksami podeljujejo izključne pravice ali je njihov cilj ali posledica podelitev takih izključnih pravic ali omejitev razpoložljivosti podatkov za ponovno uporabo s strani subjektov, ki ne sodelujejo pri takih sporazumih ali praksah.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko podeli izključna pravica do ponovne uporabe podatkov iz navedenega odstavka, kolikor je to potrebno zaradi zagotovitve storitve ali izdelka v splošnem interesu, ki sicer ne bi bila možna.

3.   Izključna pravica iz odstavka 2 se podeli z upravnim aktom ali pogodbenim dogovorom v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom ter ob upoštevanju načel preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije.

4.   Obdobje trajanja izključne pravice do ponovne uporabe podatkov ne sme biti daljše od 12 mesecev. Kadar se sklene pogodba, je obdobje trajanje pogodbe enako kot obdobje trajanja izključne pravice.

5.   Podelitev izključne pravice na podlagi odstavkov 2, 3 in 4, vključno z razlogi, zakaj je treba podeliti tako pravico, mora biti pregledna in javno dostopna na spletu ter v obliki, ki je skladna z ustreznim pravom Unije o javnem naročanju.

6.   Sporazumi ali druge prakse, ki spadajo na področje uporabe prepovedi iz odstavka 1 in ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v odstavkih 2 in 3, ter so bili sklenjeni pred 23. junijem 2022, se prekinejo ob izteku veljavne pogodbe, v vsakem primeru pa do 24. decembra 2024.

Člen 5

Pogoji za ponovno uporabo

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

(a)

odobritev dostopa za ponovno uporabo podatkov je mogoča le, kadar je organ javnega sektorja ali pristojni organ na podlagi zahtevka za ponovno uporabo zagotovil, da so bili podatki:

(i)

anonimizirani, kar zadeva osebne podatke; in

(ii)

spremenjeni, združeni ali kako drugače obdelani z metodo nadzora razkritja, kar zadeva zaupne poslovne informacije, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebinami, zaščitenimi s pravicami intelektualne lastnine;

(b)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba na daljavo se izvedeta v varnem okolju za obdelavo, ki ga da na razpolago ali nadzira organ javnega sektorja;

(c)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba se v skladu z visokimi varnostnimi standardi izvedeta v fizičnih prostorih, v katerih se nahaja varno okolje za obdelavo, če dostopa na daljavo ni mogoče dovoliti, ne da bi ogrozili pravice in interese tretjih oseb.

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

(a)

da bo tudi po prenosu podatkov v tretjo državo izpolnjeval obveznosti, naložene v skladu z odstavkoma 7 in 8, ter

(b)

da bo za reševanje kakršnega koli spora v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz odstavkov 7 in 8 priznal pristojnost sodišč države članice organa javnega sektorja, ki je podatke posredoval.

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

(a)

zagotavlja varstvo intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na način, ki je v bistvu enakovreden varstvu, zagotovljenem na podlagi prava Unije;

(b)

se učinkovito uporablja in izvršuje ter

(c)

zagotavlja učinkovita pravna sredstva.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

Člen 16

Nacionalne ureditve za podatkovni altruizem

Države članice imajo lahko vzpostavljene organizacijske ali tehnične ureditve ali oboje za omogočanje podatkovnega altruizma. Države članice lahko v ta namen vzpostavijo nacionalne politike za podatkovni altruizem. S temi nacionalnimi politikami lahko posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pomagajo, da te svoje podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja, dajo prostovoljno na voljo za podatkovni altruizem, obenem pa lahko v teh politikah določijo nujne informacije, ki jih je treba zagotoviti posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi s ponovno uporabo njihovih podatkov, ki so v splošnem interesu.

Če država članica razvije take nacionalne politike, o tem uradno obvesti Komisijo.

Člen 30

Naloge Evropskega odbora za podatkovne inovacije

Evropski odbor za podatkovne inovacije izvaja naslednje naloge:

(a)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks organov javnega sektorja in pristojnih organov iz člena 7(1) pri obravnavi zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1);

(b)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks za podatkovni altruizem po vsej Uniji;

(c)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem glede izvajanja zahtev, ki se uporabljajo za ponudnike storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(d)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja skladnih smernic o tem, kako v okviru te uredbe poslovno občutljive neosebne podatke, zlasti poslovne skrivnosti, ter neosebne podatke, ki predstavljajo vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, čim bolje zaščititi pred nezakonitim dostopom, ki bi lahko imel za posledico krajo intelektualne lastnine ali industrijsko vohunjenje;

(e)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja usklajenih smernic o zahtevah glede kibernetske varnosti za izmenjavo in shranjevanje podatkov;

(f)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, svetuje glede prednostne obravnave medsektorskih standardov, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov med nastajajočimi skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, glede medsektorske primerjave in izmenjave dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopkov dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(g)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, pomaga pri odpravljanju razdrobljenosti notranjega trga in podatkovnega gospodarstva na notranjem trgu z izboljševanjem čezmejne in medsektorske interoperabilnosti podatkov ter storitev souporabe podatkov med različnimi sektorji in področji, izhajajoč iz obstoječih evropskih, mednarodnih ali nacionalnih standardov, med drugim z namenom spodbujati nastanek skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(h)

predlaga smernice za „skupne evropske podatkovne prostore“, ki so interoperabilni okvir – bodisi namenski ali sektorski oziroma medsektorski – skupnih standardov in praks za souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim zaradi razvoja novih proizvodov in storitev, znanstvenih raziskav ali civilnodružbenih pobud; taki skupni standardi in prakse upoštevajo obstoječe standarde, so skladni s pravili konkurence in zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence, da se olajša souporaba podatkov v Uniji ter izkoristi potencial obstoječih in prihodnjih podatkovnih prostorov, v katerih so med drugim obravnavani:

(i)

medsektorski standardi, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov, medsektorska primerjava in izmenjava dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopki dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(ii)

zahteve glede odprave ovir za vstop na trg in glede preprečevanja učinkov vezanosti, da se zagotovita lojalna konkurenca in interoperabilnost;

(iii)

ustrezno varstvo zakonitih prenosov podatkov tretjim državam, vključno z zaščitnimi ukrepi pred kakršnimi koli prenosi, ki so s pravom Unije prepovedani;

(iv)

ustrezno in nediskriminatorno zastopanje ustreznih deležnikov pri upravljanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(v)

spoštovanje zahtev glede kibernetske varnosti v skladu s pravom Unije.

(i)

omogoča lažje sodelovanje med državami članicami glede določanja harmoniziranih pogojev, na podlagi katerih je možna ponovna uporaba kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih hranijo organi javnega sektorja, na celotnem notranjem trgu;

(j)

omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo informacij, zlasti v ta namen določi metode za učinkovito izmenjavo informacij v zvezi s priglasitvenim postopkom za ponudnike storitev posredovanja podatkov ter registracijo in spremljanjem priznanih organizacij za podatkovni altruizem, vključno z usklajevanjem glede določanja pristojbin ali kazni; obenem omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v zvezi z mednarodnim dostopom do podatkov in prenosom podatkov;

(k)

svetuje in pomaga Komisiji glede ocenjevanja, ali bi bilo treba sprejeti izvedbene akte iz člena 5(11) in (12);

(l)

svetuje in pomaga Komisiji glede priprave evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem v skladu s členom 25(1);

(m)

svetuje Komisiji glede izboljšanja mednarodnega regulativnega okolja za neosebne podatke, vključno s standardizacijo.

POGLAVJE VII

Mednarodni dostop in prenos


whereas









keyboard_arrow_down