search

keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

 BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2841 SL cercato: 'verige' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index verige:


whereas verige:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 536

 

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1.   Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2.   Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)

politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)

politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)

cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)

po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)

izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)

organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)

upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)

varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)

varnost operacij;

(j)

varnost komunikacij;

(k)

pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)

po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)

varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)

obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)

upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)

spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3.   Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)

tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)

konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)

uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)

uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)

kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)

proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)

vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)

vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)

redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)

kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)

z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)

s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 11

Naloge IICB

IICB pri izvrševanju svojih dolžnosti zlasti:

(a)

zagotavlja usmeritve vodji CERT-EU;

(b)

učinkovito spremlja in nadzoruje izvajanje te uredbe ter subjekte Unije podpira pri izboljševanju njihove kibernetske varnosti, po potrebi tudi tako, da od subjektov Unije in CERT-EU zahteva ad hoc poročila;

(c)

po strateški razpravi sprejme večletno strategijo za dvig ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije, to strategijo redno ocenjuje, in v vsakem primeru vsakih pet let, ter jo po potrebi spremeni;

(d)

pripravi metodologijo in organizacijske vidike za izvajanje prostovoljnih medsebojnih strokovnih pregledov s strani subjektov Unije, da bi se učili iz skupnih izkušenj, okrepili medsebojno zaupanje, dosegli visoko skupno raven kibernetske varnosti ter okrepili zmogljivosti subjektov Unije na področju kibernetske varnosti, pri čemer te medsebojne strokovne preglede izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki jih imenuje subjekt Unije, ki ni subjekt Unije, ki se pregleduje, metodologija pa temelji na členu 19 Direktive (EU) 2022/2555 in je po potrebi prilagojena subjektom Unije;

(e)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letni delovni program CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(f)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri katalog storitev CERT-EU in vse posodobitve tega kataloga;

(g)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letno finančno načrtovanje prihodkov in izdatkov, vključno z osebjem, za dejavnosti CERT-EU;

(h)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri ureditve izvajanja sporazumov o ravni storitev;

(i)

preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU in ki zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(j)

odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na podlagi predloga vodje CERT-EU;

(k)

odobri dogovore o sodelovanju ter sporazume ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti na podlagi člena 18;

(l)

sprejme smernice in priporočila na podlagi predloga CERT-EU v skladu s členom 14 ter CERT-EU naroči izdajo, umik ali spremembo predloga smernic ali priporočil ali poziva k ukrepanju;

(m)

vzpostavi tehnične svetovalne skupine s posebnimi nalogami za pomoč IICB pri njegovem delu, odobri njihove mandate in imenuje njihove predsednike;

(n)

prejema in ocenjuje dokumente in poročila, ki jih na podlagi te uredbe predložijo subjekti Unije, kot so ocene kibernetskovarnostne zrelosti;

(o)

podpira ustanovitev neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost subjektov Unije ob podpori ENISA, da bi olajšali izmenjavo dobrih praks in informacij v zvezi z izvajanjem te uredbe;

(p)

ob upoštevanju informacij o ugotovljenih tveganjih za kibernetsko varnost in pridobljenih izkušnjah, ki jih posreduje CERT-EU, spremlja ustreznost ureditev medsebojne povezljivosti med okolji IKT subjektov Unije ter svetuje o možnih izboljšavah;

(q)

pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz, da se na operativni ravni podpre usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeva k redni izmenjavi ustreznih informacij, zlasti o vplivu in resnosti večjih incidentov ter možnih načinih za blažitev njihovih posledic;

(r)

usklajuje sprejemanje načrtov za obvladovanje kibernetskih kriz iz člena 9(2) za posamezne subjekte Unije;

(s)

sprejme priporočila o varnosti dobavne verige iz člena 8(2), prvi pododstavek, točka (m), pri čemer upošteva rezultate usklajenih ocen varnostnih tveganj na ravni Unije za kritične dobavne verige iz člena 22 Direktive (EU) 2022/2555 v podporo subjektom Unije pri sprejemanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost.

Člen 14

Smernice, priporočila in pozivi k ukrepanju

1.   CERT-EU podpira izvajanje te uredbe z izdajo:

(a)

pozivov k ukrepanju, ki opisujejo nujne varnostne ukrepe, ki naj bi jih subjekti Unije nujno sprejeli v določenem časovnem obdobju;

(b)

predlogov za IICB za smernice, naslovljene na vse ali podskupino subjektov Unije;

(c)

predlogov za IICB za priporočila, naslovljena na posamezne subjekte Unije.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (a), zadevni subjekt Unije po prejemu poziva k ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja obvesti CERT-EU o tem, kako so se nujni varnostni ukrepi izvajali.

2.   Smernice in priporočila lahko vključujejo:

(a)

skupne metodologije in model za oceno kibernetskovarnostne zrelosti subjektov Unije, vključno z ustreznimi lestvicami ali ključnimi kazalniki uspešnosti, ki služijo kot referenca v podporo stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v vseh subjektih Unije ter olajšujejo prednostno razvrščanje področij in ukrepov na področju kibernetske varnosti ob upoštevanju odnosa subjektov do kibernetske varnosti;

(b)

ureditve obvladovanja tveganj za kibernetsko varnost ali njegove izboljšave in ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost;

(c)

ureditve ocen kibernetskovarnostne zrelosti in načrtov za kibernetsko varnost;

(d)

kadar je primerno, uporabo skupne tehnologije, arhitekture, odprtokodnih in povezanih dobrih praks s ciljem doseganja interoperabilnosti in skupnih standardov, vključno z usklajenim pristopom k varnosti dobavne verige;

(e)

po potrebi informacije za lažjo uporabo instrumentov za skupna javna naročila za nakup ustreznih storitev in izdelkov na področju kibernetske varnosti od tretjih dobaviteljev;

(f)

dogovori o izmenjavi informacij na podlagi člena 20.

whereas
keyboard_arrow_down