Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

(1)	„subjekti Unije“ pomeni institucije, organe, urade in agencije Unije, ustanovljene s Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) ali Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ali na njihovi podlagi;

(2)	„omrežni in informacijski sistem“ pomeni omrežni in informacijski sistem, kakor je opredeljen v členu 6, točka 1, Direktive (EU) 2022/2555;

(3)	„varnost omrežnih in informacijskih sistemov“ pomeni varnost omrežnih in informacijskih sistemov, kakor je opredeljena v členu 6, točka 2, Direktive (EU) 2022/2555;

(4)	„kibernetska varnost“ pomeni kibernetsko varnost, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2019/881;

(5)

„najvišja raven vodenja“ pomeni vodjo, vodstveni organ ali organ za usklajevanje in nadzor, pristojen za delovanje subjekta Unije, na najvišji upravni ravni, ki ima pristojnost za sprejemanje ali odobritev odločitev v skladu z ureditvijo upravljanja na visoki ravni tega subjekta Unije, brez poseganja v formalno odgovornost drugih ravni vodstva za skladnost in upravljanje kibernetskih tveganj na njihovih področjih odgovornosti;

(6)	„skorajšnji incident“ pomeni skorajšnji incident, kakor je opredeljen v členu 6, točka 5, Direktive (EU) 2022/2555;

(7)	„incident“ pomeni incident, kakor je opredeljen v členu 6, točka 6, Direktive (EU) 2022/2555;

(8)	„večji incident“ pomeni incident, ki povzroči stopnjo motnje, ki presega zmogljivost subjekta Unije in CERT-EU, da se nanjo odzoveta, ali ki pomembno vpliva na vsaj dva subjekta Unije;

(9)	„kibernetski incident velikih razsežnosti“ pomeni kibernetski incident velikih razsežnosti, kakor je opredeljen v členu 6, točka 7, Direktive (EU) 2022/2555;

(10)	„obvladovanje incidentov“ pomeni obvladovanje incidentov, kakor je opredeljeno v členu 6, točka 8, Direktive (EU) 2022/2555;

(11)	„kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2019/881;

(12)	„pomembna kibernetska grožnja“ pomeni pomembno kibernetsko grožnjo, kakor je opredeljena v členu 6, točka 11, Uredbe (EU) 2022/2555;

(13)	„ranljivost“ pomeni ranljivost, kakor je opredeljena v členu 6, točka 15, Direktive (EU) 2022/2555;

(14)	„kibernetsko tveganje“ pomeni tveganje, kakor je opredeljeno v členu 6, točka 9, Direktive (EU) 2022/2555;

(15)	„storitev računalništva v oblaku“ pomeni storitev v oblaku, kakor je opredeljena v členu 6, točka 30, Direktive (EU) 2022/2555;

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1. Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2. Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)	politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)	politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)	cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)	po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)	izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)	organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)	upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)	varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)	varnost operacij;

(j)	varnost komunikacij;

(k)	pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)	po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)	varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)	obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)	upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)	spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3. Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)	tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)	konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)	uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)	uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)	kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)	proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)	vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)	vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)	redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)	kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)	z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)	s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 9

Načrti za kibernetsko varnost

1. Najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije na podlagi ocene kibernetskovarnostne zrelosti, opravljene na podlagi člena 7, in ob upoštevanju sredstev in tveganj za kibernetsko varnost, opredeljenih v okviru, ter ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, sprejetih na podlagi člena 8, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru do 8. januarja 2026 odobri načrt za kibernetsko varnost. Cilj načrta za kibernetsko varnost je izboljšati splošno kibernetsko varnost subjekta Unije, s tem pa prispevati k zvišanju visoke skupne ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije. Načrt za kibernetsko varnost vključuje najmanj ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, sprejete na podlagi člena 8. Načrt za kibernetsko varnost se pregleda vsaki dve leti ali bolj pogosto, kadar je to potrebno, in sicer na podlagi ocen kibernetskovarnostne zrelosti, izvedenih na podlagi člena 7, ali morebitnega vsebinskega pregledu okvira.

2. Načrt za kibernetsko varnost vključuje načrt subjekta Unije za obvladovanje kibernetskih kriz za večje incidente.

3. Subjekt Unije svoj dokončan načrt za kibernetsko varnost predloži Medinstitucionalnemu odboru za kibernetsko varnost, ustanovljenemu na podlagi člena 10.

POGLAVJE III

MEDINSTITUCIONALNI ODBOR ZA KIBERNETSKO VARNOST

Člen 11

Naloge IICB

IICB pri izvrševanju svojih dolžnosti zlasti:

(a)	zagotavlja usmeritve vodji CERT-EU;

(b)	učinkovito spremlja in nadzoruje izvajanje te uredbe ter subjekte Unije podpira pri izboljševanju njihove kibernetske varnosti, po potrebi tudi tako, da od subjektov Unije in CERT-EU zahteva ad hoc poročila;

(c)	po strateški razpravi sprejme večletno strategijo za dvig ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije, to strategijo redno ocenjuje, in v vsakem primeru vsakih pet let, ter jo po potrebi spremeni;

(d)

pripravi metodologijo in organizacijske vidike za izvajanje prostovoljnih medsebojnih strokovnih pregledov s strani subjektov Unije, da bi se učili iz skupnih izkušenj, okrepili medsebojno zaupanje, dosegli visoko skupno raven kibernetske varnosti ter okrepili zmogljivosti subjektov Unije na področju kibernetske varnosti, pri čemer te medsebojne strokovne preglede izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki jih imenuje subjekt Unije, ki ni subjekt Unije, ki se pregleduje, metodologija pa temelji na členu 19 Direktive (EU) 2022/2555 in je po potrebi prilagojena subjektom Unije;

(e)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letni delovni program CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(f)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri katalog storitev CERT-EU in vse posodobitve tega kataloga;

(g)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letno finančno načrtovanje prihodkov in izdatkov, vključno z osebjem, za dejavnosti CERT-EU;

(h)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri ureditve izvajanja sporazumov o ravni storitev;

(i)	preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU in ki zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(j)	odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na podlagi predloga vodje CERT-EU;

(k)	odobri dogovore o sodelovanju ter sporazume ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti na podlagi člena 18;

(l)	sprejme smernice in priporočila na podlagi predloga CERT-EU v skladu s členom 14 ter CERT-EU naroči izdajo, umik ali spremembo predloga smernic ali priporočil ali poziva k ukrepanju;

(m)	vzpostavi tehnične svetovalne skupine s posebnimi nalogami za pomoč IICB pri njegovem delu, odobri njihove mandate in imenuje njihove predsednike;

(n)	prejema in ocenjuje dokumente in poročila, ki jih na podlagi te uredbe predložijo subjekti Unije, kot so ocene kibernetskovarnostne zrelosti;

(o)	podpira ustanovitev neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost subjektov Unije ob podpori ENISA, da bi olajšali izmenjavo dobrih praks in informacij v zvezi z izvajanjem te uredbe;

(p)	ob upoštevanju informacij o ugotovljenih tveganjih za kibernetsko varnost in pridobljenih izkušnjah, ki jih posreduje CERT-EU, spremlja ustreznost ureditev medsebojne povezljivosti med okolji IKT subjektov Unije ter svetuje o možnih izboljšavah;

(q)

pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz, da se na operativni ravni podpre usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeva k redni izmenjavi ustreznih informacij, zlasti o vplivu in resnosti večjih incidentov ter možnih načinih za blažitev njihovih posledic;

(r)	usklajuje sprejemanje načrtov za obvladovanje kibernetskih kriz iz člena 9(2) za posamezne subjekte Unije;

(s)

sprejme priporočila o varnosti dobavne verige iz člena 8(2), prvi pododstavek, točka (m), pri čemer upošteva rezultate usklajenih ocen varnostnih tveganj na ravni Unije za kritične dobavne verige iz člena 22 Direktive (EU) 2022/2555 v podporo subjektom Unije pri sprejemanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost.

Člen 13

Poslanstvo in naloge CERT-EU

1. Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti netajnega okolja IKT subjektov Unije, tako da jim svetuje glede kibernetske varnosti, jim pomaga preprečiti, odkriti, obvladovati in ublažiti incidente ter se odzivati nanje in okrevati po njih, deluje pa tudi kot njihovo vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za usklajevanje odzivanja na incidente.

2. CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije s subjekti Unije o kibernetskih grožnjah, ranljivostih ter incidentih na netajni infrastrukturi IKT. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni subjektov Unije, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

3. CERT-EU za pomoč subjektom Unije izvaja naslednje naloge:

(a)	podpira jih pri izvajanju te uredbe in prispeva k usklajevanju izvajanja te uredbe z ukrepi iz člena 14(1) ali ad hoc poročili, ki jih zahteva IICB;

(b)	ponuja standardne storitve skupine CSIRT subjektom Unije s svežnjem storitev za kibernetsko varnost, opisanih v katalogu storitev (osnovne storitve);

(c)	vzdržuje mrežo podobnih institucij, organov in agencij ter partnerjev za podporo storitev, kot so navedene v členih 17 in 18;

(d)	IICB opozori na vse težave, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe ter izvajanje smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju;

(e)	na podlagi informacij iz odstavka 2 in v tesnem sodelovanju z ENISA prispeva k situacijskem zavedanju na področju kibernetske varnosti v Uniji;

(f)	usklajuje obvladovanje večjih incidentov;

(g)	deluje na strani subjektov Unije kot enakovreden koordinatorju, imenovanemu za usklajeno razkrivanje ranljivosti na podlagi člena 12(1) Direktive (EU) 2022/2555;

(h)	na zahtevo subjekta Unije zagotovi proaktivno neinvazivno pregledovanje javno dostopnih omrežnih in informacijskih sistemov tega subjekta Unije.

Informacije iz prvega pododstavka, točka (e), se po potrebi in kadar je to ustrezno ter ob upoštevanju ustreznih pogojev zaupnosti izmenjujejo z IICB, mrežo skupin CSIRT ter Obveščevalnim in situacijskim centrom Evropske unije (EU INTCEN).

4. CERT-EU lahko v skladu s členom 17 ali 18, kot je ustrezno, sodeluje z ustreznimi skupnostmi za kibernetsko varnost v Uniji in njenih državah članicah, vključno na naslednjih področjih:

(a)	pripravljenost, obvladovanje incidentov, izmenjava informacij in odzivanje na krize na tehnični ravni v zvezi s primeri, povezanimi s subjekti Unije;

(b)	operativno sodelovanje v zvezi z mrežo skupin CSIRT, vključno z vzajemno pomočjo;

(c)	obveščevalni podatki o kibernetskih grožnjah, vključno s situacijskim zavedanjem;

(d)	vsaka tema, ki zahteva tehnično strokovno znanje CERT-EU na področju kibernetske varnosti.

5. CERT-EU v okviru svoje pristojnosti strukturirano sodeluje z ENISA pri krepitvi zmogljivosti, operativnem sodelovanju in dolgoročnih strateških analizah kibernetskih groženj v skladu z Uredbo (EU) 2019/881. CERT-EU lahko sodeluje in izmenjuje informacije z Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6. CERT-EU lahko zagotavlja naslednje storitve, ki niso opisane v njegovem katalogu storitev (storitve, ki se zaračunajo):

(a)

storitve, ki podpirajo kibernetsko varnost okolja IKT subjektov Unije, razen storitev iz odstavka 3, in sicer na podlagi sporazumov o ravni storitev in glede na razpoložljive vire, zlasti spremljanje mreže širokega spektra, vključno s primarnim spremljanjem 24 ur na dan sedem dni v tednu za zelo resne kibernetske grožnje;

(b)	storitve, ki podpirajo operacije ali projekte subjektov Unije za kibernetsko varnost, razen tistih za zaščito njihovih okolij IKT, in sicer na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB;

(c)	na zahtevo proaktivno pregledovanje omrežnih in informacijskih sistemov zadevnega subjekta Unije, da se odkrijejo ranljivosti, ki bi lahko imele pomemben vpliv;

(d)	storitve, ki podpirajo varnost okolja IKT organizacij, ki niso subjekti Unije, ki tesno sodelujejo s subjekti Unije, ker so jim na primer bile dodeljene naloge ali odgovornosti na podlagi prava Unije, na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (d), lahko CERT-EU s predhodno odobritvijo IICB izjemoma sklene sporazume o ravni storitev s subjekti, ki niso subjekti Unije.

7. CERT-EU organizira vaje na področju kibernetske varnosti in lahko v njih sodeluje ali priporoča udeležbo na obstoječih vajah, v tesnem sodelovanju z agencijo ENISA, kadar je to primerno, da preizkusi raven kibernetske varnosti subjektov Unije.

8. CERT-EU lahko subjektom Unije zagotovi pomoč v zvezi z incidenti v omrežnih in informacijskih sistemih, v katerih se obravnavajo tajni podatki EU, kadar zadevni subjekti Unije to izrecno zahtevajo v skladu s svojimi postopki. Zagotavljanje pomoči s strani CERT-EU na podlagi tega odstavka ne posega v veljavna pravila v zvezi z varstvom tajnih podatkov.

9. CERT-EU obvesti subjekte Unije o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

10. CERT-EU z visoko stopnjo zaupnosti in zanesljivosti prek ustreznih mehanizmov sodelovanja in linij poročanja prispeva ustrezne in anonimizirane informacije o večjih incidentih in načinu, kako se jih je obravnavalo. Te informacije se vključijo v poročilo iz člena 10(14).

11. CERT-EU v sodelovanju z ENVP podpira zadevne subjekte Unije pri obravnavanju incidentov, katerih posledica je kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer se ne posega v pristojnosti in naloge ENVP kot nadzornega organa na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

12. CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe subjektov Unije, ki skrbijo za vprašanja politike, zagotavlja tehnične nasvete ali prispevek o ustreznih zadevah politike.

Člen 17

Sodelovanje CERT-EU s sorodnimi organi iz držav članic

1. CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja sodeluje in si izmenjuje informacije s sorodnimi organi iz držav članic, zlasti skupinami CSIRT, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 10 Direktive (EU) 2022/2555, ali, kadar je ustrezno, pristojnimi organi in enotnimi kontaktnimi točkami, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 8 navedene direktive, v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi, skorajšnjimi incidenti, možnimi protiukrepi in dobrimi praksami ter vsemi zadevami, pomembnimi za izboljšanje zaščite okolij IKT subjektov Unije, vključno prek mreže skupin CSIRT, vzpostavljene na podlagi člena 15 Direktive (EU) 2022/2555. CERT-EU podpira Komisijo v mreži EU-CyCLONe, ustanovljeni na podlagi člena 16 Direktive (EU) 2022/2555 za usklajeno obvladovanje kibernetskih incidentov velikih razsežnosti in kriz.

2. Kadar CERT-EU izve za pomembni incident na ozemlju države članice, brez odlašanja v skladu z odstavkom 1 uradno obvesti vse ustrezne sorodne organe v tej državi članici.

3. CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja in pod pogojem, da so osebni podatki zaščiteni v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu podatkov, s sorodnimi organi v državah članicah izmenjuje ustrezne informacije o posameznem incidentu, da se lažje odkrivajo podobne kibernetske grožnje ali incidenti ali prispeva k analizi incidenta, brez dovoljenja prizadetega subjekta Unije. CERT-EU informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta, izmenjuje le, če:

(a)	prizadeti subjekt Unije da soglasje;

(b)	prizadeti subjekt Unije ne soglaša, kot je določeno v točki (a), vendar bi razkritje identitete prizadetega subjekta Unije povečalo verjetnost, da bi se incidentom drugje izognili ali jih ublažili;

(c)	je prizadeti subjekt Unije že javno objavil, da je bil prizadet.

Odločitve o izmenjavi informacij o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta na podlagi prvega pododstavka, točka (b), potrdi vodja CERT-EU. CERT-EU pred izdajo take odločitve pisno stopi v stik s prizadetim subjektom Unije in jasno pojasni, kako bi razkritje njegove identitete pomagalo preprečiti ali ublažiti incidente drugje. Vodja CERT-EU zagotovi pojasnilo in od subjekta Unije izrecno zahteva, da v določenem roku navede, ali soglaša. Vodja CERT-EU subjekt Unije tudi obvesti, da si glede na predloženo pojasnilo pridržuje pravico do razkritja informacij, tudi če soglasje ni bilo predloženo. Prizadeti subjekt Unije se obvesti pred razkritjem informacij.

Člen 18

Sodelovanje CERT-EU z drugimi sorodnimi organi

1. CERT-EU lahko sodeluje s sorodnimi organi v Uniji, razen tistih iz člena 17, za katere veljajo zahteve Unije glede kibernetske varnosti, vključno s sorodnimi organi iz posameznih industrijskih sektorjev, v zvezi z orodji in metodami, kot so tehnike, taktike, postopki in dobre prakse, ter v zvezi s kibernetskimi grožnjami in ranljivostmi. Za vsako sodelovanje s takimi sorodnimi organi CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej. Kadar CERT-EU vzpostavi sodelovanje s takimi sorodnimi organi, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri ima sorodni organ sedež. Tako sodelovanje in pogoji zanj, tudi v zvezi s kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov in ravnanjem z informacijami, se po potrebi in, kadar je to ustrezno, določijo v posebnih dogovorih o zaupnosti, kot so pogodbe ali upravne ureditve. Za dogovore o zaupnosti ni potrebna predhodna odobritev IICB, vendar se o njih obvesti predsednika IICB. CERT-EU lahko v primeru nujne in neizbežne potrebe po izmenjavi informacij o kibernetski varnosti v interesu subjektov Unije ali druge strani izmenjuje informacije s subjektom, katerega posebna usposobljenost, zmogljivost in strokovno znanje so upravičeno potrebni za pomoč pri taki nujni in takojšnji potrebi, tudi če CERT-EU s tem subjektom nima sklenjenega dogovora o zaupnosti. V takih primerih CERT-EU nemudoma obvesti predsednika IICB in z rednimi poročili ali sestanki poroča IICB.

2. CERT-EU lahko za zbiranje informacij o splošnih in specifičnih kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih, ranljivostih in možnih protiukrepih sodeluje s partnerji, kot so komercialni subjekti, vključno s subjekti iz posameznih industrijskih sektorjev, mednarodne organizacije, nacionalni subjekti, ki ne prihajajo iz Unije, ali posamezni strokovnjaki. Za širše sodelovanje s takimi partnerji CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej.

3. CERT-EU lahko s soglasjem subjekta Unije, ki ga je incident prizadel, in pod pogojem, da ima z zadevnim sorodnim organom ali partnerjem sklenjen dogovor ali pogodbo o nerazkritju, sorodnim organom ali partnerjem iz odstavkov 1 in 2 zagotovi informacije, povezane s posameznim incidentom, izključno za namene prispevanja k njegovi analizi.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI SODELOVANJA IN POROČANJA

Člen 21

Obveznosti poročanja

1. Incident se šteje za pomembnega, če:

(a)	je zadevnemu subjektu Unije povzročil ali bi mu lahko povzročil znatne operativne motnje pri delovanju ali finančno izgubo;

(b)	je vplival ali bi lahko vplival na druge fizične ali pravne osebe s povzročitvijo precejšnje premoženjske ali nepremoženjske škode.

2. Subjekti Unije CERT-EU predložijo:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, zgodnje opozorilo, iz katerega je po možnosti razvidno, da je bil pomemben incident domnevno povzročen z nezakonitim ali zlonamernim dejanjem ali da bi lahko imel vpliv na druge subjekte ali čezmejni vpliv;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 72 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, priglasitev incidenta, s katero se po potrebi posodobijo informacije iz točke (a) in navede začetna ocena pomembnega incidenta, vključno z njegovo resnostjo in vplivom ter kazalniki ogroženosti, kadar so ti na voljo;

(c)	na zahtevo organa CERT-EU vmesno poročilo o ustreznih posodobitvah stanja;

(d)

končno poročilo, najpozneje v enem mesecu po predložitvi priglasitve incidenta na podlagi točke (b), ki vključuje:

(i)	podroben opis incidenta, vključno z njegovo resnostjo in učinkom;

(ii)	vrsto grožnje ali temeljnega vzroka, ki je verjetno sprožil incident;

(iii)

izvedene blažilne ukrepe in take ukrepe v teku;

(iv)	po potrebi čezmejni vpliv ali vpliv na druge subjekte incidenta;

(e)	v primeru incidenta, ki je ob predložitvi končnega poročila iz točke (d) še vedno v teku, poročilo o napredku, končno poročilo pa najpozneje en mesec po razrešitvi incidenta.

3. Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izve za pomembni incident, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri se nahaja, da se je zgodil pomemben incident.

4. Subjekti Unije med drugim priglasijo vse informacije, na podlagi katerih lahko CERT-EU ugotovi morebitni učinek na druge subjekte, učinek na državo članico gostiteljico ali čezmejni učinek pomembnega incidenta. Brez poseganja v člen 12 samo dejanje priglasitve ne nalaga dodatne odgovornosti subjektu, ki tako priglasitev izvede.

5. Subjekti Unije po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja sporočijo uporabnikom prizadetih omrežnih in informacijskih sistemov ali drugih komponent okolja IKT, na katere lahko vpliva pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja in ki morajo, kadar je to ustrezno, sprejeti blažilne ukrepe, o vseh ukrepih ali pravnih sredstvih, ki jih lahko sprejmejo v odziv na incident ali grožnjo. Kadar je primerno, subjekti Unije obvestijo te uporabnike o pomembni kibernetski grožnji kot taki.

6. Kadar pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja prizadene omrežni in informacijski sistem ali komponento okolja IKT subjekta Unije, ki je načrtno povezana z okoljem IKT drugega subjekta Unije, CERT-EU izda ustrezno kibernetskovarnostno opozorilo.

7. Subjekti Unije na zahtevo CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja posredujejo CERT-EU digitalne informacije, ustvarjene z uporabo elektronskih naprav, ki so vpete v zadevne incidente. CERT-EU lahko dodatno pojasni vrste informacij, ki jih potrebuje za situacijsko zavedanje in odzivanje na incidente.

8. CERT-EU predloži IICB, ENISA, EU INTCEN in mreži skupin CSIRT vsake tri mesece zbirno poročilo, vključno z anonimiziranimi in zbirnimi podatki o pomembnih incidentih, incidentih, kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih in ranljivostih na podlagi člena 20 ter pomembnih incidentih, priglašenih na podlagi odstavka 2 tega člena. Zbirno poročilo je prispevek k dveletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, ki se sprejme na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

9. IICB do 8. julija 2024 izda smernice ali priporočila, v katerih podrobneje opredeli ureditve za poročanje ter obliko in vsebino poročanja na podlagi tega člena. IICB pri pripravi takih smernic ali priporočil upošteva vse izvedbene akte, sprejete na podlagi člena 23(11) Direktive (EU) 2022/2555, v katerih so določeni vrsta informacij, oblika in postopek priglasitve. CERT-EU razširja ustrezne tehnične podrobnosti, da se subjektom Unije omogočijo proaktivno odkrivanje, odzivanje na incidente ali blažilni ukrepi.

10. Obveznosti poročanja iz tega člena ne veljajo za:

(a)	tajne podatke EU;

(b)	informacije, katerih nadaljnja distribucija je bila izključena z vidno oznako, razen če je bila njihova izmenjava s CERT-EU izrecno dovoljena.

Člen 22

Usklajevanje odzivanja na incidente in sodelovanje

1. CERT-EU, ki deluje kot vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in usklajevanje odzivanja na incidente, olajša izmenjavo informacij v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi in skorajšnjimi incidenti med:

(a)	subjekti Unije;

(b)	sorodnimi organi iz členov 17 in 18.

2. CERT-EU po potrebi v tesnem sodelovanju z ENISA olajša usklajevanje med subjekti Unije v zvezi z odzivanjem na incidente, vključno s:

(a)	prispevkom k doslednemu zunanjemu komuniciranju;

(b)	medsebojno podporo, kot je izmenjava informacij, pomembnih za subjekte Unije, ali zagotavljanje pomoči, po potrebi neposredno na kraju samem;

(c)	optimalno uporabo operativnih virov;

(d)	usklajevanjem z drugimi mehanizmi za odzivanje na krize na ravni Unije.

3. CERT-EU v tesnem sodelovanju z ENISA podpira subjekte Unije v zvezi s situacijskim zavedanjem o incidentih, kibernetskih grožnjah, ranljivostih, in skorajšnjih incidentih ter pri izmenjavi najnovejših dosežkov na področju kibernetske varnosti.

4. IICB do 8. januarja 2025 na podlagi predloga CERT-EU sprejme smernice ali priporočila o usklajevanju odzivanja na incidente in sodelovanju v zvezi s pomembnimi incidenti. Kadar obstaja sum, da je incident kaznivo dejanje, CERT-EU svetuje o tem, kako incident brez nepotrebnega odlašanja prijaviti organom kazenskega pregona.

5. CERT-EU lahko na posebno zahtevo države članice in z odobritvijo zadevnih subjektov Unije povabi strokovnjake s seznama iz člena 23(4), da prispevajo k odzivu na večji incident, ki vpliva na to državo članico, ali kibernetski incident velikih razsežnosti v skladu s členom 15(3), točka (g), Direktive (EU) 2022/2555. IICB na podlagi predloga CERT-EU odobri posebna pravila o dostopu do tehničnih strokovnjakov iz subjektov Unije ter njihovem sodelovanju.

Člen 23

Obvladovanje večjih incidentov

1. IICB na podlagi člena 11, točka (q), v tesnem sodelovanju s CERT-EU in ENISA pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz na podlagi dejavnosti iz člena 22(2), da bi na operativni ravni podprl usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeval k redni izmenjavi ustreznih informacij med subjekti Unije in državami članicami. Načrt za obvladovanje kibernetskih kriz vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)	ureditve glede usklajevanja in prenašanja informacij med subjekti Unije za obvladovanje večjih incidentov na operativni ravni;

(b)	skupne standardne operativne postopke (SOP);

(c)	skupno taksonomijo resnosti večjih incidentov in sprožilnih točk za krize;

(d)	redne vaje;

(e)	varne komunikacijske kanale, ki jih je treba uporabljati.

2. Predstavnik Komisije v IICB je ob upoštevanju načrta za obvladovanje kibernetskih kriz, pripravljenega na podlagi odstavka 1 tega člena, in brez poseganja v člen 16(2), prvi pododstavek, Direktive (EU) 2022/2555, kontaktna točka za izmenjavo ustreznih informacij v zvezi z večjimi incidenti z mrežo EU-CyCLONe.

3. CERT-EU usklajuje subjekte Unije pri obvladovanju večjih incidentov. Vzdržuje zbirko razpoložljivega tehničnega strokovnega znanja, ki bi bilo potrebno za odzivanje v primeru večjih incidentov, in pomaga IICB pri usklajevanju načrtov subjektov Unije za obvladovanje kibernetskih kriz v primeru večjih incidentov iz člena 9(2).

4. Subjekti Unije prispevajo v zbirko tehničnega strokovnega znanja, tako da zagotavljajo letno posodobljen seznam strokovnjakov, ki so na voljo v njihovih organizacijah, z navedbo njihovih posebnih tehničnih znanj in spretnosti.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

whereas

keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

Cyber Resilience Act 2023/2841 SL