Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

(1)	„subjekti Unije“ pomeni institucije, organe, urade in agencije Unije, ustanovljene s Pogodbo o Evropski uniji, Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) ali Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ali na njihovi podlagi;

(2)	„omrežni in informacijski sistem“ pomeni omrežni in informacijski sistem, kakor je opredeljen v členu 6, točka 1, Direktive (EU) 2022/2555;

(3)	„varnost omrežnih in informacijskih sistemov“ pomeni varnost omrežnih in informacijskih sistemov, kakor je opredeljena v členu 6, točka 2, Direktive (EU) 2022/2555;

(4)	„kibernetska varnost“ pomeni kibernetsko varnost, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) 2019/881;

(5)

„najvišja raven vodenja“ pomeni vodjo, vodstveni organ ali organ za usklajevanje in nadzor, pristojen za delovanje subjekta Unije, na najvišji upravni ravni, ki ima pristojnost za sprejemanje ali odobritev odločitev v skladu z ureditvijo upravljanja na visoki ravni tega subjekta Unije, brez poseganja v formalno odgovornost drugih ravni vodstva za skladnost in upravljanje kibernetskih tveganj na njihovih področjih odgovornosti;

(6)	„skorajšnji incident“ pomeni skorajšnji incident, kakor je opredeljen v členu 6, točka 5, Direktive (EU) 2022/2555;

(7)	„incident“ pomeni incident, kakor je opredeljen v členu 6, točka 6, Direktive (EU) 2022/2555;

(8)	„večji incident“ pomeni incident, ki povzroči stopnjo motnje, ki presega zmogljivost subjekta Unije in CERT-EU, da se nanjo odzoveta, ali ki pomembno vpliva na vsaj dva subjekta Unije;

(9)	„kibernetski incident velikih razsežnosti“ pomeni kibernetski incident velikih razsežnosti, kakor je opredeljen v členu 6, točka 7, Direktive (EU) 2022/2555;

(10)	„obvladovanje incidentov“ pomeni obvladovanje incidentov, kakor je opredeljeno v členu 6, točka 8, Direktive (EU) 2022/2555;

(11)	„kibernetska grožnja“ pomeni kibernetsko grožnjo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 8, Uredbe (EU) 2019/881;

(12)	„pomembna kibernetska grožnja“ pomeni pomembno kibernetsko grožnjo, kakor je opredeljena v členu 6, točka 11, Uredbe (EU) 2022/2555;

(13)	„ranljivost“ pomeni ranljivost, kakor je opredeljena v členu 6, točka 15, Direktive (EU) 2022/2555;

(14)	„kibernetsko tveganje“ pomeni tveganje, kakor je opredeljeno v členu 6, točka 9, Direktive (EU) 2022/2555;

(15)	„storitev računalništva v oblaku“ pomeni storitev v oblaku, kakor je opredeljena v členu 6, točka 30, Direktive (EU) 2022/2555;

Člen 4

Obdelava osebnih podatkov

1. CERT-EU, Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, in subjekti Unije osebne podatke na podlagi te uredbe obdelujejo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725.

2. Kadar opravljajo naloge ali izpolnjujejo obveznosti na podlagi te uredbe, CERT-EU, Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, in subjekti Unije obdelujejo in izmenjujejo osebne podatke le v obsegu, ki je potreben in izključno za namen opravljanja teh nalog ali izpolnjevanja teh obveznosti.

3. Obdelava posebnih kategorij osebnih podatkov iz člena 10(1) Uredbe (EU) 2018/1725 se šteje za potrebno iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi člena 10(2), točka (g), navedene uredbe. Taki podatki se lahko obdelujejo le v obsegu, ki je potreben za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost iz členov 6 in 8, zagotavljanje storitev CERT-EU na podlagi člena 13, izmenjavo informacij o incidentih na podlagi člena 17(3) in člena 18(3), izmenjavo informacij na podlagi člena 20, obveznosti poročanja na podlagi člena 21, usklajevanje in sodelovanje pri odzivanju na incidente na podlagi člena 22 ter obvladovanje večjih incidentov na podlagi člena 23 te uredbe. Subjekti Unije in CERT-EU, kadar delujejo kot upravljavci podatkov, uporabijo tehnične ukrepe, s katerimi preprečijo obdelavo posebnih kategorij osebnih podatkov za druge namene, ter zagotovijo ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

POGLAVJE II

UKREPI ZA VISOKO SKUPNO RAVEN KIBERNETSKE VARNOSTI

Člen 6

Okvir za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti

1. Vsak subjekt Unije do 8. aprila 2025 po opravljenem začetnem pregledu kibernetske varnosti, kot je revizija, vzpostavi notranji okvir za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti (v nadaljnjem besedilu: okvir). Vzpostavitev okvira nadzoruje ter je zanjo odgovorna najvišja raven vodenja subjekta Unije.

2. Okvir zajema celotno netajno okolje IKT zadevnega subjekta Unije, vključno z vsem lokalnim okoljem IKT in lokalnim operativnim tehnološkim omrežjem, sredstvi in storitvami v okoljih storitev računalništva v oblaku, ki jih upravlja zunanji izvajalec ali gostijo tretje osebe, mobilnimi napravami, korporativnimi omrežji, poslovnimi omrežji, ki niso povezana z internetom, in vsemi napravami, povezanimi s temi okolji (v nadaljnjem besedilu: okolje IKT). Okvir temelji na pristopu, ki upošteva vse nevarnosti.

3. Okvir zagotavlja visoko raven kibernetske varnosti. V okviru so določene notranje politike kibernetske varnosti skupaj s cilji in prednostnimi nalogami za varnost omrežnih in informacijskih sistemov ter vloge in odgovornosti osebja subjekta Unije, zadolženega za uspešno izvajanje te uredbe. Okvir vključuje tudi mehanizme za merjenje učinkovitosti izvajanja.

4. Okvir se pregleduje redno in vsaj vsaka štiri leta glede na spreminjajoča se tveganja za kibernetsko varnost. Po potrebi in na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, se lahko okvir subjekta Unije posodobi na podlagi usmeritev CERT-EU o ugotovljenih incidentih ali morebitnih opaženih vrzelih pri izvajanju te uredbe.

5. Najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije je odgovorna za izvajanje te uredbe in nadzira skladnost svoje organizacije z obveznostmi, povezanimi z okvirom.

6. Kadar je to primerno in brez poseganja v svojo odgovornost za izvajanje te uredbe, lahko najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije prenese na visoke uradnike v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali druge uradnike na enakovredni ravni znotraj zadevnega subjekta Unije posebne obveznosti iz te uredbe. Ne glede na tak morebiten prenos lahko najvišja raven vodenja odgovarja za kršitve te uredbe s strani zadevnega subjekta Unije.

7. Vsak subjekt Unije ima vzpostavljene učinkovite mehanizme za zagotavljanje, da se za kibernetsko varnost nameni ustrezen delež proračuna za IKT. Pri določanju navedenega odstotka se ustrezno upošteva okvir.

8. Vsak subjekt Unije imenuje lokalnega uradnika za kibernetsko varnost ali enakovredno funkcijo, ki deluje kot njegova enotna kontaktna točka v zvezi z vsemi vidiki kibernetske varnosti. Lokalni uradnik za kibernetsko varnost olajša izvajanje te uredbe in neposredno redno poroča najvišji ravni vodenja o stanju izvajanja. Brez poseganja v to, da je lokalni uradnik za kibernetsko varnost enotna kontaktna točka v vsakem subjektu Unije, lahko subjekt Unije nekatere naloge lokalnega uradnika za kibernetsko varnost v zvezi z izvajanjem te uredbe prenese na CERT-EU na podlagi sporazuma o ravni storitve, sklenjenega med tem subjektom Unije in CERT-EU, ali se te naloge razdelijo med več subjektov Unije. Kadar se te naloge prenesejo na CERT-EU, Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, odloči, ali bo opravljanje te storitve del osnovnih storitev CERT-EU, pri čemer upošteva človeške in finančne vire zadevnega subjekta Unije. Vsak subjekt Unije brez odlašanja uradno obvesti CERT-EU o imenovanem lokalnem uradniku za kibernetsko varnost in vseh naknadnih spremembah v zvezi s tem.

CERT-EU vzpostavi in redno posodablja seznam imenovanih lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost.

9. Višji uradniki v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali drugi uradniki na enakovredni ravni vsakega subjekta Unije ter vsi ustrezni člani osebja, ki je zadolženo za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost in izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, redno opravljajo posebno usposabljanje, da pridobijo dovolj znanja in spretnosti za razumevanje in oceno tveganj za kibernetsko varnost in praks njihovega obvladovanja ter njihovega vpliva na delovanje subjekta Unije.

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1. Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2. Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)	politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)	politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)	cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)	po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)	izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)	organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)	upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)	varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)	varnost operacij;

(j)	varnost komunikacij;

(k)	pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)	po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)	varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)	obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)	upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)	spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3. Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)	tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)	konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)	uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)	uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)	kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)	proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)	vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)	vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)	redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)	kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)	z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)	s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 11

Naloge IICB

IICB pri izvrševanju svojih dolžnosti zlasti:

(a)	zagotavlja usmeritve vodji CERT-EU;

(b)	učinkovito spremlja in nadzoruje izvajanje te uredbe ter subjekte Unije podpira pri izboljševanju njihove kibernetske varnosti, po potrebi tudi tako, da od subjektov Unije in CERT-EU zahteva ad hoc poročila;

(c)	po strateški razpravi sprejme večletno strategijo za dvig ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije, to strategijo redno ocenjuje, in v vsakem primeru vsakih pet let, ter jo po potrebi spremeni;

(d)

pripravi metodologijo in organizacijske vidike za izvajanje prostovoljnih medsebojnih strokovnih pregledov s strani subjektov Unije, da bi se učili iz skupnih izkušenj, okrepili medsebojno zaupanje, dosegli visoko skupno raven kibernetske varnosti ter okrepili zmogljivosti subjektov Unije na področju kibernetske varnosti, pri čemer te medsebojne strokovne preglede izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki jih imenuje subjekt Unije, ki ni subjekt Unije, ki se pregleduje, metodologija pa temelji na členu 19 Direktive (EU) 2022/2555 in je po potrebi prilagojena subjektom Unije;

(e)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letni delovni program CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(f)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri katalog storitev CERT-EU in vse posodobitve tega kataloga;

(g)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letno finančno načrtovanje prihodkov in izdatkov, vključno z osebjem, za dejavnosti CERT-EU;

(h)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri ureditve izvajanja sporazumov o ravni storitev;

(i)	preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU in ki zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(j)	odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na podlagi predloga vodje CERT-EU;

(k)	odobri dogovore o sodelovanju ter sporazume ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti na podlagi člena 18;

(l)	sprejme smernice in priporočila na podlagi predloga CERT-EU v skladu s členom 14 ter CERT-EU naroči izdajo, umik ali spremembo predloga smernic ali priporočil ali poziva k ukrepanju;

(m)	vzpostavi tehnične svetovalne skupine s posebnimi nalogami za pomoč IICB pri njegovem delu, odobri njihove mandate in imenuje njihove predsednike;

(n)	prejema in ocenjuje dokumente in poročila, ki jih na podlagi te uredbe predložijo subjekti Unije, kot so ocene kibernetskovarnostne zrelosti;

(o)	podpira ustanovitev neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost subjektov Unije ob podpori ENISA, da bi olajšali izmenjavo dobrih praks in informacij v zvezi z izvajanjem te uredbe;

(p)	ob upoštevanju informacij o ugotovljenih tveganjih za kibernetsko varnost in pridobljenih izkušnjah, ki jih posreduje CERT-EU, spremlja ustreznost ureditev medsebojne povezljivosti med okolji IKT subjektov Unije ter svetuje o možnih izboljšavah;

(q)

pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz, da se na operativni ravni podpre usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeva k redni izmenjavi ustreznih informacij, zlasti o vplivu in resnosti večjih incidentov ter možnih načinih za blažitev njihovih posledic;

(r)	usklajuje sprejemanje načrtov za obvladovanje kibernetskih kriz iz člena 9(2) za posamezne subjekte Unije;

(s)

sprejme priporočila o varnosti dobavne verige iz člena 8(2), prvi pododstavek, točka (m), pri čemer upošteva rezultate usklajenih ocen varnostnih tveganj na ravni Unije za kritične dobavne verige iz člena 22 Direktive (EU) 2022/2555 v podporo subjektom Unije pri sprejemanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost.

Člen 13

Poslanstvo in naloge CERT-EU

1. Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti netajnega okolja IKT subjektov Unije, tako da jim svetuje glede kibernetske varnosti, jim pomaga preprečiti, odkriti, obvladovati in ublažiti incidente ter se odzivati nanje in okrevati po njih, deluje pa tudi kot njihovo vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za usklajevanje odzivanja na incidente.

2. CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije s subjekti Unije o kibernetskih grožnjah, ranljivostih ter incidentih na netajni infrastrukturi IKT. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni subjektov Unije, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

3. CERT-EU za pomoč subjektom Unije izvaja naslednje naloge:

(a)	podpira jih pri izvajanju te uredbe in prispeva k usklajevanju izvajanja te uredbe z ukrepi iz člena 14(1) ali ad hoc poročili, ki jih zahteva IICB;

(b)	ponuja standardne storitve skupine CSIRT subjektom Unije s svežnjem storitev za kibernetsko varnost, opisanih v katalogu storitev (osnovne storitve);

(c)	vzdržuje mrežo podobnih institucij, organov in agencij ter partnerjev za podporo storitev, kot so navedene v členih 17 in 18;

(d)	IICB opozori na vse težave, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe ter izvajanje smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju;

(e)	na podlagi informacij iz odstavka 2 in v tesnem sodelovanju z ENISA prispeva k situacijskem zavedanju na področju kibernetske varnosti v Uniji;

(f)	usklajuje obvladovanje večjih incidentov;

(g)	deluje na strani subjektov Unije kot enakovreden koordinatorju, imenovanemu za usklajeno razkrivanje ranljivosti na podlagi člena 12(1) Direktive (EU) 2022/2555;

(h)	na zahtevo subjekta Unije zagotovi proaktivno neinvazivno pregledovanje javno dostopnih omrežnih in informacijskih sistemov tega subjekta Unije.

Informacije iz prvega pododstavka, točka (e), se po potrebi in kadar je to ustrezno ter ob upoštevanju ustreznih pogojev zaupnosti izmenjujejo z IICB, mrežo skupin CSIRT ter Obveščevalnim in situacijskim centrom Evropske unije (EU INTCEN).

4. CERT-EU lahko v skladu s členom 17 ali 18, kot je ustrezno, sodeluje z ustreznimi skupnostmi za kibernetsko varnost v Uniji in njenih državah članicah, vključno na naslednjih področjih:

(a)	pripravljenost, obvladovanje incidentov, izmenjava informacij in odzivanje na krize na tehnični ravni v zvezi s primeri, povezanimi s subjekti Unije;

(b)	operativno sodelovanje v zvezi z mrežo skupin CSIRT, vključno z vzajemno pomočjo;

(c)	obveščevalni podatki o kibernetskih grožnjah, vključno s situacijskim zavedanjem;

(d)	vsaka tema, ki zahteva tehnično strokovno znanje CERT-EU na področju kibernetske varnosti.

5. CERT-EU v okviru svoje pristojnosti strukturirano sodeluje z ENISA pri krepitvi zmogljivosti, operativnem sodelovanju in dolgoročnih strateških analizah kibernetskih groženj v skladu z Uredbo (EU) 2019/881. CERT-EU lahko sodeluje in izmenjuje informacije z Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6. CERT-EU lahko zagotavlja naslednje storitve, ki niso opisane v njegovem katalogu storitev (storitve, ki se zaračunajo):

(a)

storitve, ki podpirajo kibernetsko varnost okolja IKT subjektov Unije, razen storitev iz odstavka 3, in sicer na podlagi sporazumov o ravni storitev in glede na razpoložljive vire, zlasti spremljanje mreže širokega spektra, vključno s primarnim spremljanjem 24 ur na dan sedem dni v tednu za zelo resne kibernetske grožnje;

(b)	storitve, ki podpirajo operacije ali projekte subjektov Unije za kibernetsko varnost, razen tistih za zaščito njihovih okolij IKT, in sicer na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB;

(c)	na zahtevo proaktivno pregledovanje omrežnih in informacijskih sistemov zadevnega subjekta Unije, da se odkrijejo ranljivosti, ki bi lahko imele pomemben vpliv;

(d)	storitve, ki podpirajo varnost okolja IKT organizacij, ki niso subjekti Unije, ki tesno sodelujejo s subjekti Unije, ker so jim na primer bile dodeljene naloge ali odgovornosti na podlagi prava Unije, na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (d), lahko CERT-EU s predhodno odobritvijo IICB izjemoma sklene sporazume o ravni storitev s subjekti, ki niso subjekti Unije.

7. CERT-EU organizira vaje na področju kibernetske varnosti in lahko v njih sodeluje ali priporoča udeležbo na obstoječih vajah, v tesnem sodelovanju z agencijo ENISA, kadar je to primerno, da preizkusi raven kibernetske varnosti subjektov Unije.

8. CERT-EU lahko subjektom Unije zagotovi pomoč v zvezi z incidenti v omrežnih in informacijskih sistemih, v katerih se obravnavajo tajni podatki EU, kadar zadevni subjekti Unije to izrecno zahtevajo v skladu s svojimi postopki. Zagotavljanje pomoči s strani CERT-EU na podlagi tega odstavka ne posega v veljavna pravila v zvezi z varstvom tajnih podatkov.

9. CERT-EU obvesti subjekte Unije o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

10. CERT-EU z visoko stopnjo zaupnosti in zanesljivosti prek ustreznih mehanizmov sodelovanja in linij poročanja prispeva ustrezne in anonimizirane informacije o večjih incidentih in načinu, kako se jih je obravnavalo. Te informacije se vključijo v poročilo iz člena 10(14).

11. CERT-EU v sodelovanju z ENVP podpira zadevne subjekte Unije pri obravnavanju incidentov, katerih posledica je kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer se ne posega v pristojnosti in naloge ENVP kot nadzornega organa na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

12. CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe subjektov Unije, ki skrbijo za vprašanja politike, zagotavlja tehnične nasvete ali prispevek o ustreznih zadevah politike.

Člen 14

Smernice, priporočila in pozivi k ukrepanju

1. CERT-EU podpira izvajanje te uredbe z izdajo:

(a)	pozivov k ukrepanju, ki opisujejo nujne varnostne ukrepe, ki naj bi jih subjekti Unije nujno sprejeli v določenem časovnem obdobju;

(b)	predlogov za IICB za smernice, naslovljene na vse ali podskupino subjektov Unije;

(c)	predlogov za IICB za priporočila, naslovljena na posamezne subjekte Unije.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (a), zadevni subjekt Unije po prejemu poziva k ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja obvesti CERT-EU o tem, kako so se nujni varnostni ukrepi izvajali.

2. Smernice in priporočila lahko vključujejo:

(a)

skupne metodologije in model za oceno kibernetskovarnostne zrelosti subjektov Unije, vključno z ustreznimi lestvicami ali ključnimi kazalniki uspešnosti, ki služijo kot referenca v podporo stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v vseh subjektih Unije ter olajšujejo prednostno razvrščanje področij in ukrepov na področju kibernetske varnosti ob upoštevanju odnosa subjektov do kibernetske varnosti;

(b)	ureditve obvladovanja tveganj za kibernetsko varnost ali njegove izboljšave in ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost;

(c)	ureditve ocen kibernetskovarnostne zrelosti in načrtov za kibernetsko varnost;

(d)	kadar je primerno, uporabo skupne tehnologije, arhitekture, odprtokodnih in povezanih dobrih praks s ciljem doseganja interoperabilnosti in skupnih standardov, vključno z usklajenim pristopom k varnosti dobavne verige;

(e)	po potrebi informacije za lažjo uporabo instrumentov za skupna javna naročila za nakup ustreznih storitev in izdelkov na področju kibernetske varnosti od tretjih dobaviteljev;

(f)	dogovori o izmenjavi informacij na podlagi člena 20.

Člen 15

Vodja CERT-EU

1. Komisija na podlagi odobritve dveh tretjin članov IICB imenuje vodjo CERT-EU. Posvetovanje z IICB se izvede v vseh fazah postopka imenovanja, zlasti pri pripravi razpisov za prosto delovno mesto, pregledovanju prijav in imenovanju izbirnih komisij v zvezi z delovnim mestom. Izbirni postopek, vključno s končnim ožjim izborom kandidatov, iz katerega bo imenovan vodja CERT-EU, zagotavlja pravično zastopanost spolov, pri čemer se upoštevajo vložene prijave.

2. Vodja CERT-EU je odgovoren za pravilno delovanje CERT-EU ter deluje v okviru svoje vloge in pod vodstvom IICB. Vodja CERT-EU redno poroča predsedniku IICB in mu na njegovo zahtevo predloži ad hoc poročila.

3. Vodja CERT-EU pomaga odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil pri pripravi letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, pripravljenega v skladu s členom 74(9) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter redno poroča odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil o izvajanju ukrepov, v zvezi s katerimi so bila pooblastila nadaljnje prenesena na vodjo CERT-EU.

4. Vodja CERT-EU vsako leto pripravi finančno načrtovanje upravnih prihodkov in odhodkov za svoje dejavnosti, predlagan letni delovni program, predlagan katalog storitev za CERT-EU, predlagane revizije kataloga storitev, predlagane ureditve za sporazume o ravni storitev in predlagane ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, ki jih odobri IICB v skladu s členom 11. Pri reviziji seznama storitev v katalogu storitev CERT-EU vodja CERT-EU upošteva vire, dodeljene CERT-EU.

5. Vodja CERT-EU predloži IICB in njegovemu predsedniku najmanj enkrat letno poročila o dejavnostih in uspešnosti CERT-EU v referenčnem obdobju, med drugim o izvrševanju proračuna, sporazumih o ravni storitev in sklenjenih pisnih sporazumih, sodelovanju s sorodnimi organi in partnerji ter misijah osebja, vključno s poročili iz člena 11. Ta poročila vključujejo delovni program za naslednje obdobje, finančno načrtovanje prihodkov in odhodkov, vključno z osebjem, načrtovane posodobitve kataloga storitev CERT-EU in oceno pričakovanega učinka, ki bi ga take posodobitve lahko imele na finančne in človeške vire.

Člen 16

Finančne in kadrovske zadeve

1. CERT-EU se vključi v upravno strukturo generalnega direktorata Komisije, da lahko uporablja upravne, finančne in računovodske podporne strukture Komisije, hkrati pa ohrani svoj status samostojnega medinstitucionalnega ponudnika storitev za vse subjekte Unije. Komisija obvesti IICB o upravnemu sedežu CERT-EU in o vseh spremembah v zvezi z njim. Komisija redno pregleduje upravne ureditve v zvezi s CERT-EU, v vsakem primeru pa pred vzpostavitvijo večletnega finančnega okvira na podlagi člena 312 PDEU, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi. Pregled vključuje možnost ustanovitve CERT-EU kot urada Unije.

2. Pri uporabi upravnih in finančnih postopkov vodja CERT-EU deluje v pristojnosti Komisije in pod nadzorom IICB.

3. Naloge in dejavnosti CERT-EU, vključno s storitvami, ki jih subjektom Unije zagotavlja na podlagi člena 13(3), (4), (5) in (7) ter člena 14(1) in so financirane iz razdelka večletnega finančnega okvira, namenjenega evropski javni upravi, se financirajo iz posebne proračunske vrstice proračuna Komisije. Delovna mesta, rezervirana za CERT-EU, se podrobneje opredelijo v opombi h kadrovskemu načrtu Komisije.

4. Subjekti Unije, razen tistih iz odstavka 3 tega člena, zagotovijo CERT-EU letni finančni prispevek za kritje storitev, ki jih CERT-EU zagotavlja na podlagi navedenega odstavka. Prispevki temeljijo na usmeritvah IICB, o njih pa se vsak subjekt Unije in CERT-EU dogovorita v sporazumih o ravni storitev. Prispevki pomenijo pravičen in sorazmeren delež skupnih stroškov zagotovljenih storitev. Zbirajo se na posebni proračunski vrstici iz odstavka 3 tega člena kot notranji namenski prejemki, kot je določeno v členu 21(3), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

5. Stroške storitev, opredeljenih v členu 13(6), krijejo subjekti Unije, ki prejemajo storitve CERT-EU. Prihodki se dodelijo proračunskim vrsticam, ki krijejo stroške.

whereas

keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

Cyber Resilience Act 2023/2841 SL