keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1.   Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, do 8. septembra 2024 po posvetovanju z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in po prejetju usmeritev s strani CERT-EU izda smernice za subjekte Unije za namene izvajanja začetnega pregleda kibernetske varnosti in vzpostavitve notranjega okvira za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti na podlagi člena 6, izvajanja ocene kibernetskovarnostne zrelosti na podlagi člena 7, uvedbe ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost na podlagi člena 8 in sprejetja načrta za kibernetsko varnost na podlagi člena 9.

2.   Subjekti Unije pri izvajanju členov 6 do 9 upoštevajo smernice iz odstavka 1 tega člena ter ustrezne smernice in priporočila, sprejeta na podlagi členov 11 in 14.

1.   Vsak subjekt Unije do 8. julija 2025 in nato najmanj vsaki dve leti izvede oceno kibernetskovarnostne zrelosti, ki vključuje vse elemente njegovega okolja IKT.

2.   Kadar je primerno, se ocene kibernetskovarnostne zrelosti izvedejo s pomočjo specializirane tretje strani.

3.   Subjekti Unije s podobno strukturo lahko sodelujejo pri izvajanju ocen kibernetskovarnostne zrelosti za svoje ustrezne subjekte.

4.   Na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, in z izrecnim soglasjem zadevnega subjekta Unije se lahko o rezultatih ocene kibernetskovarnostne zrelosti razpravlja v okviru navedenega odbora ali neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost, da bi se učili iz izkušenj ter izmenjali dobre prakse.

1.   Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2.   Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)	politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)	politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)	cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)	po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)	izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)	organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)	upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)	varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)	varnost operacij;

(j)	varnost komunikacij;

(k)	pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)	po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)	varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)	obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)	upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)	spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3.   Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)	tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)	konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)	uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)	uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)	kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)	proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)	vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)	vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)	redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)	kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer: (i) z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah; (ii) s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

1.   IICB na podlagi člena 10(2) in člena 11 učinkovito spremlja izvajanje te uredbe ter sprejetih smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju s strani subjektov Unije. IICB lahko od subjektov Unije zahteva informacije ali dokumentacijo, potrebne za ta namen. Za namen sprejetja ukrepov za skladnost na podlagi tega člena zadevni subjekt Unije, kadar je neposredno zastopan v IICB, nima glasovalnih pravic.

2.   Kadar IICB ugotovi, da subjekt Unije ni učinkovito izvajal te uredbe ali smernic, priporočil ali pozivov k ukrepanju, izdanih na podlagi te uredbe, lahko brez poseganja v notranje postopke zadevnega subjekta Unije in po tem, ko je zadevnemu subjektu Unije dal možnost, da predloži svoja opažanja:

(a)	subjektu Unije, pri katerem so bile opažene vrzeli pri izvajanju te uredbe, sporoči obrazloženo mnenje;

(b)	po posvetovanju s CERT-EU zadevnemu subjektu Unije zagotovi smernice za zagotovitev, da so njegov okvir, ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, načrt za kibernetsko varnost in poročanje skladni s to uredbo v določenem obdobju;

(c)	izda opozorilo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem obdobju, vključno s priporočili za spremembo ukrepov, ki jih je zadevni subjekt Unije sprejel na podlagi te uredbe;

(d)	zadevnemu subjektu Unije izda utemeljeno uradno obvestilo, v primeru, da pomanjkljivosti, ugotovljene v opozorilu, izdanem na podlagi točke (c), niso bile ustrezno odpravljene v določenem roku;

(e)	izda: (i) priporočilo za izvedbo revizije ali (ii) zahtevo, da revizijo izvede neodvisna revizijska služba;

(f)	če je ustrezno, obvesti Računsko sodišče v okviru svojih pristojnosti o domnevni neskladnosti;

(g)	izda priporočilo, naj vse države članice in subjekti Unije začasno prekinejo prenose podatkov zadevnemu subjektu Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (c), je krog prejemnikov opozorila ustrezno omejen, kadar je to potrebno zaradi tveganja za kibernetsko varnost.

Opozorila in priporočila, izdana na podlagi prvega pododstavka, se naslovijo na najvišjo raven vodenja zadevnega subjekta Unije.

3.   Kadar IICB sprejme ukrepe na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točke (a) do (g), zadevni subjekt Unije zagotovi podrobnosti ukrepov in dejavnosti, sprejetih za odpravo domnevnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil IICB. Subjekt Unije te podrobnosti predloži v razumnem roku, o katerem se dogovori z IICB.

4.   Kadar IICB meni, da subjekt Unije vztrajno krši to uredbo neposredno zaradi dejanj ali opustitev dejanj uradnika ali drugega uslužbenca Unije, tudi na najvišji ravni vodenja, IICB zahteva, da zadevni subjekt Unije sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo, da razmisli o sprejetju disciplinskih ukrepov v skladu s pravili in postopki, določenimi v kadrovskih predpisih in vseh drugih veljavnih pravilih in postopkih. V ta namen IICB zadevnemu subjektu Unije posreduje potrebne informacije.

5.   Kadar subjekti Unije uradno obvestijo, da ne morejo spoštovati rokov iz člena 6(1) in člena 8(1), lahko IICB v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju velikosti subjekta Unije odobri podaljšanje teh rokov.

1.   Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti netajnega okolja IKT subjektov Unije, tako da jim svetuje glede kibernetske varnosti, jim pomaga preprečiti, odkriti, obvladovati in ublažiti incidente ter se odzivati nanje in okrevati po njih, deluje pa tudi kot njihovo vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za usklajevanje odzivanja na incidente.

2.   CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije s subjekti Unije o kibernetskih grožnjah, ranljivostih ter incidentih na netajni infrastrukturi IKT. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni subjektov Unije, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

3.   CERT-EU za pomoč subjektom Unije izvaja naslednje naloge:

(a)	podpira jih pri izvajanju te uredbe in prispeva k usklajevanju izvajanja te uredbe z ukrepi iz člena 14(1) ali ad hoc poročili, ki jih zahteva IICB;

(b)	ponuja standardne storitve skupine CSIRT subjektom Unije s svežnjem storitev za kibernetsko varnost, opisanih v katalogu storitev (osnovne storitve);

(c)	vzdržuje mrežo podobnih institucij, organov in agencij ter partnerjev za podporo storitev, kot so navedene v členih 17 in 18;

(d)	IICB opozori na vse težave, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe ter izvajanje smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju;

(e)	na podlagi informacij iz odstavka 2 in v tesnem sodelovanju z ENISA prispeva k situacijskem zavedanju na področju kibernetske varnosti v Uniji;

(f)	usklajuje obvladovanje večjih incidentov;

(g)	deluje na strani subjektov Unije kot enakovreden koordinatorju, imenovanemu za usklajeno razkrivanje ranljivosti na podlagi člena 12(1) Direktive (EU) 2022/2555;

(h)	na zahtevo subjekta Unije zagotovi proaktivno neinvazivno pregledovanje javno dostopnih omrežnih in informacijskih sistemov tega subjekta Unije.

Informacije iz prvega pododstavka, točka (e), se po potrebi in kadar je to ustrezno ter ob upoštevanju ustreznih pogojev zaupnosti izmenjujejo z IICB, mrežo skupin CSIRT ter Obveščevalnim in situacijskim centrom Evropske unije (EU INTCEN).

4.   CERT-EU lahko v skladu s členom 17 ali 18, kot je ustrezno, sodeluje z ustreznimi skupnostmi za kibernetsko varnost v Uniji in njenih državah članicah, vključno na naslednjih področjih:

(a)	pripravljenost, obvladovanje incidentov, izmenjava informacij in odzivanje na krize na tehnični ravni v zvezi s primeri, povezanimi s subjekti Unije;

(b)	operativno sodelovanje v zvezi z mrežo skupin CSIRT, vključno z vzajemno pomočjo;

(c)	obveščevalni podatki o kibernetskih grožnjah, vključno s situacijskim zavedanjem;

(d)	vsaka tema, ki zahteva tehnično strokovno znanje CERT-EU na področju kibernetske varnosti.

5.   CERT-EU v okviru svoje pristojnosti strukturirano sodeluje z ENISA pri krepitvi zmogljivosti, operativnem sodelovanju in dolgoročnih strateških analizah kibernetskih groženj v skladu z Uredbo (EU) 2019/881. CERT-EU lahko sodeluje in izmenjuje informacije z Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6.   CERT-EU lahko zagotavlja naslednje storitve, ki niso opisane v njegovem katalogu storitev (storitve, ki se zaračunajo):

(a)

storitve, ki podpirajo kibernetsko varnost okolja IKT subjektov Unije, razen storitev iz odstavka 3, in sicer na podlagi sporazumov o ravni storitev in glede na razpoložljive vire, zlasti spremljanje mreže širokega spektra, vključno s primarnim spremljanjem 24 ur na dan sedem dni v tednu za zelo resne kibernetske grožnje;

(b)	storitve, ki podpirajo operacije ali projekte subjektov Unije za kibernetsko varnost, razen tistih za zaščito njihovih okolij IKT, in sicer na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB;

(c)	na zahtevo proaktivno pregledovanje omrežnih in informacijskih sistemov zadevnega subjekta Unije, da se odkrijejo ranljivosti, ki bi lahko imele pomemben vpliv;

(d)	storitve, ki podpirajo varnost okolja IKT organizacij, ki niso subjekti Unije, ki tesno sodelujejo s subjekti Unije, ker so jim na primer bile dodeljene naloge ali odgovornosti na podlagi prava Unije, na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (d), lahko CERT-EU s predhodno odobritvijo IICB izjemoma sklene sporazume o ravni storitev s subjekti, ki niso subjekti Unije.

7.   CERT-EU organizira vaje na področju kibernetske varnosti in lahko v njih sodeluje ali priporoča udeležbo na obstoječih vajah, v tesnem sodelovanju z agencijo ENISA, kadar je to primerno, da preizkusi raven kibernetske varnosti subjektov Unije.

8.   CERT-EU lahko subjektom Unije zagotovi pomoč v zvezi z incidenti v omrežnih in informacijskih sistemih, v katerih se obravnavajo tajni podatki EU, kadar zadevni subjekti Unije to izrecno zahtevajo v skladu s svojimi postopki. Zagotavljanje pomoči s strani CERT-EU na podlagi tega odstavka ne posega v veljavna pravila v zvezi z varstvom tajnih podatkov.

9.   CERT-EU obvesti subjekte Unije o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

10.   CERT-EU z visoko stopnjo zaupnosti in zanesljivosti prek ustreznih mehanizmov sodelovanja in linij poročanja prispeva ustrezne in anonimizirane informacije o večjih incidentih in načinu, kako se jih je obravnavalo. Te informacije se vključijo v poročilo iz člena 10(14).

11.   CERT-EU v sodelovanju z ENVP podpira zadevne subjekte Unije pri obravnavanju incidentov, katerih posledica je kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer se ne posega v pristojnosti in naloge ENVP kot nadzornega organa na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

12.   CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe subjektov Unije, ki skrbijo za vprašanja politike, zagotavlja tehnične nasvete ali prispevek o ustreznih zadevah politike.

1.   CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja sodeluje in si izmenjuje informacije s sorodnimi organi iz držav članic, zlasti skupinami CSIRT, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 10 Direktive (EU) 2022/2555, ali, kadar je ustrezno, pristojnimi organi in enotnimi kontaktnimi točkami, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 8 navedene direktive, v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi, skorajšnjimi incidenti, možnimi protiukrepi in dobrimi praksami ter vsemi zadevami, pomembnimi za izboljšanje zaščite okolij IKT subjektov Unije, vključno prek mreže skupin CSIRT, vzpostavljene na podlagi člena 15 Direktive (EU) 2022/2555. CERT-EU podpira Komisijo v mreži EU-CyCLONe, ustanovljeni na podlagi člena 16 Direktive (EU) 2022/2555 za usklajeno obvladovanje kibernetskih incidentov velikih razsežnosti in kriz.

2.   Kadar CERT-EU izve za pomembni incident na ozemlju države članice, brez odlašanja v skladu z odstavkom 1 uradno obvesti vse ustrezne sorodne organe v tej državi članici.

3.   CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja in pod pogojem, da so osebni podatki zaščiteni v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu podatkov, s sorodnimi organi v državah članicah izmenjuje ustrezne informacije o posameznem incidentu, da se lažje odkrivajo podobne kibernetske grožnje ali incidenti ali prispeva k analizi incidenta, brez dovoljenja prizadetega subjekta Unije. CERT-EU informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta, izmenjuje le, če:

(a)	prizadeti subjekt Unije da soglasje;

(b)	prizadeti subjekt Unije ne soglaša, kot je določeno v točki (a), vendar bi razkritje identitete prizadetega subjekta Unije povečalo verjetnost, da bi se incidentom drugje izognili ali jih ublažili;

(c)	je prizadeti subjekt Unije že javno objavil, da je bil prizadet.

Odločitve o izmenjavi informacij o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta na podlagi prvega pododstavka, točka (b), potrdi vodja CERT-EU. CERT-EU pred izdajo take odločitve pisno stopi v stik s prizadetim subjektom Unije in jasno pojasni, kako bi razkritje njegove identitete pomagalo preprečiti ali ublažiti incidente drugje. Vodja CERT-EU zagotovi pojasnilo in od subjekta Unije izrecno zahteva, da v določenem roku navede, ali soglaša. Vodja CERT-EU subjekt Unije tudi obvesti, da si glede na predloženo pojasnilo pridržuje pravico do razkritja informacij, tudi če soglasje ni bilo predloženo. Prizadeti subjekt Unije se obvesti pred razkritjem informacij.

1.   CERT-EU lahko sodeluje s sorodnimi organi v Uniji, razen tistih iz člena 17, za katere veljajo zahteve Unije glede kibernetske varnosti, vključno s sorodnimi organi iz posameznih industrijskih sektorjev, v zvezi z orodji in metodami, kot so tehnike, taktike, postopki in dobre prakse, ter v zvezi s kibernetskimi grožnjami in ranljivostmi. Za vsako sodelovanje s takimi sorodnimi organi CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej. Kadar CERT-EU vzpostavi sodelovanje s takimi sorodnimi organi, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri ima sorodni organ sedež. Tako sodelovanje in pogoji zanj, tudi v zvezi s kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov in ravnanjem z informacijami, se po potrebi in, kadar je to ustrezno, določijo v posebnih dogovorih o zaupnosti, kot so pogodbe ali upravne ureditve. Za dogovore o zaupnosti ni potrebna predhodna odobritev IICB, vendar se o njih obvesti predsednika IICB. CERT-EU lahko v primeru nujne in neizbežne potrebe po izmenjavi informacij o kibernetski varnosti v interesu subjektov Unije ali druge strani izmenjuje informacije s subjektom, katerega posebna usposobljenost, zmogljivost in strokovno znanje so upravičeno potrebni za pomoč pri taki nujni in takojšnji potrebi, tudi če CERT-EU s tem subjektom nima sklenjenega dogovora o zaupnosti. V takih primerih CERT-EU nemudoma obvesti predsednika IICB in z rednimi poročili ali sestanki poroča IICB.

2.   CERT-EU lahko za zbiranje informacij o splošnih in specifičnih kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih, ranljivostih in možnih protiukrepih sodeluje s partnerji, kot so komercialni subjekti, vključno s subjekti iz posameznih industrijskih sektorjev, mednarodne organizacije, nacionalni subjekti, ki ne prihajajo iz Unije, ali posamezni strokovnjaki. Za širše sodelovanje s takimi partnerji CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej.

3.   CERT-EU lahko s soglasjem subjekta Unije, ki ga je incident prizadel, in pod pogojem, da ima z zadevnim sorodnim organom ali partnerjem sklenjen dogovor ali pogodbo o nerazkritju, sorodnim organom ali partnerjem iz odstavkov 1 in 2 zagotovi informacije, povezane s posameznim incidentom, izključno za namene prispevanja k njegovi analizi.

1.   Incident se šteje za pomembnega, če:

(a)	je zadevnemu subjektu Unije povzročil ali bi mu lahko povzročil znatne operativne motnje pri delovanju ali finančno izgubo;

(b)	je vplival ali bi lahko vplival na druge fizične ali pravne osebe s povzročitvijo precejšnje premoženjske ali nepremoženjske škode.

2.   Subjekti Unije CERT-EU predložijo:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, zgodnje opozorilo, iz katerega je po možnosti razvidno, da je bil pomemben incident domnevno povzročen z nezakonitim ali zlonamernim dejanjem ali da bi lahko imel vpliv na druge subjekte ali čezmejni vpliv;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 72 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, priglasitev incidenta, s katero se po potrebi posodobijo informacije iz točke (a) in navede začetna ocena pomembnega incidenta, vključno z njegovo resnostjo in vplivom ter kazalniki ogroženosti, kadar so ti na voljo;

(c)	na zahtevo organa CERT-EU vmesno poročilo o ustreznih posodobitvah stanja;

(d)

končno poročilo, najpozneje v enem mesecu po predložitvi priglasitve incidenta na podlagi točke (b), ki vključuje: (i) podroben opis incidenta, vključno z njegovo resnostjo in učinkom; (ii) vrsto grožnje ali temeljnega vzroka, ki je verjetno sprožil incident; (iii) izvedene blažilne ukrepe in take ukrepe v teku; (iv) po potrebi čezmejni vpliv ali vpliv na druge subjekte incidenta;

(e)	v primeru incidenta, ki je ob predložitvi končnega poročila iz točke (d) še vedno v teku, poročilo o napredku, končno poročilo pa najpozneje en mesec po razrešitvi incidenta.

3.   Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izve za pomembni incident, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri se nahaja, da se je zgodil pomemben incident.

4.   Subjekti Unije med drugim priglasijo vse informacije, na podlagi katerih lahko CERT-EU ugotovi morebitni učinek na druge subjekte, učinek na državo članico gostiteljico ali čezmejni učinek pomembnega incidenta. Brez poseganja v člen 12 samo dejanje priglasitve ne nalaga dodatne odgovornosti subjektu, ki tako priglasitev izvede.

5.   Subjekti Unije po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja sporočijo uporabnikom prizadetih omrežnih in informacijskih sistemov ali drugih komponent okolja IKT, na katere lahko vpliva pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja in ki morajo, kadar je to ustrezno, sprejeti blažilne ukrepe, o vseh ukrepih ali pravnih sredstvih, ki jih lahko sprejmejo v odziv na incident ali grožnjo. Kadar je primerno, subjekti Unije obvestijo te uporabnike o pomembni kibernetski grožnji kot taki.

6.   Kadar pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja prizadene omrežni in informacijski sistem ali komponento okolja IKT subjekta Unije, ki je načrtno povezana z okoljem IKT drugega subjekta Unije, CERT-EU izda ustrezno kibernetskovarnostno opozorilo.

7.   Subjekti Unije na zahtevo CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja posredujejo CERT-EU digitalne informacije, ustvarjene z uporabo elektronskih naprav, ki so vpete v zadevne incidente. CERT-EU lahko dodatno pojasni vrste informacij, ki jih potrebuje za situacijsko zavedanje in odzivanje na incidente.

8.   CERT-EU predloži IICB, ENISA, EU INTCEN in mreži skupin CSIRT vsake tri mesece zbirno poročilo, vključno z anonimiziranimi in zbirnimi podatki o pomembnih incidentih, incidentih, kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih in ranljivostih na podlagi člena 20 ter pomembnih incidentih, priglašenih na podlagi odstavka 2 tega člena. Zbirno poročilo je prispevek k dveletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, ki se sprejme na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

9.   IICB do 8. julija 2024 izda smernice ali priporočila, v katerih podrobneje opredeli ureditve za poročanje ter obliko in vsebino poročanja na podlagi tega člena. IICB pri pripravi takih smernic ali priporočil upošteva vse izvedbene akte, sprejete na podlagi člena 23(11) Direktive (EU) 2022/2555, v katerih so določeni vrsta informacij, oblika in postopek priglasitve. CERT-EU razširja ustrezne tehnične podrobnosti, da se subjektom Unije omogočijo proaktivno odkrivanje, odzivanje na incidente ali blažilni ukrepi.

10.   Obveznosti poročanja iz tega člena ne veljajo za:

(a)	tajne podatke EU;

(b)	informacije, katerih nadaljnja distribucija je bila izključena z vidno oznako, razen če je bila njihova izmenjava s CERT-EU izrecno dovoljena.