keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1.   Vsak subjekt Unije do 8. aprila 2025 po opravljenem začetnem pregledu kibernetske varnosti, kot je revizija, vzpostavi notranji okvir za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti (v nadaljnjem besedilu: okvir). Vzpostavitev okvira nadzoruje ter je zanjo odgovorna najvišja raven vodenja subjekta Unije.

2.   Okvir zajema celotno netajno okolje IKT zadevnega subjekta Unije, vključno z vsem lokalnim okoljem IKT in lokalnim operativnim tehnološkim omrežjem, sredstvi in storitvami v okoljih storitev računalništva v oblaku, ki jih upravlja zunanji izvajalec ali gostijo tretje osebe, mobilnimi napravami, korporativnimi omrežji, poslovnimi omrežji, ki niso povezana z internetom, in vsemi napravami, povezanimi s temi okolji (v nadaljnjem besedilu: okolje IKT). Okvir temelji na pristopu, ki upošteva vse nevarnosti.

3.   Okvir zagotavlja visoko raven kibernetske varnosti. V okviru so določene notranje politike kibernetske varnosti skupaj s cilji in prednostnimi nalogami za varnost omrežnih in informacijskih sistemov ter vloge in odgovornosti osebja subjekta Unije, zadolženega za uspešno izvajanje te uredbe. Okvir vključuje tudi mehanizme za merjenje učinkovitosti izvajanja.

4.   Okvir se pregleduje redno in vsaj vsaka štiri leta glede na spreminjajoča se tveganja za kibernetsko varnost. Po potrebi in na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, se lahko okvir subjekta Unije posodobi na podlagi usmeritev CERT-EU o ugotovljenih incidentih ali morebitnih opaženih vrzelih pri izvajanju te uredbe.

5.   Najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije je odgovorna za izvajanje te uredbe in nadzira skladnost svoje organizacije z obveznostmi, povezanimi z okvirom.

6.   Kadar je to primerno in brez poseganja v svojo odgovornost za izvajanje te uredbe, lahko najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije prenese na visoke uradnike v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali druge uradnike na enakovredni ravni znotraj zadevnega subjekta Unije posebne obveznosti iz te uredbe. Ne glede na tak morebiten prenos lahko najvišja raven vodenja odgovarja za kršitve te uredbe s strani zadevnega subjekta Unije.

7.   Vsak subjekt Unije ima vzpostavljene učinkovite mehanizme za zagotavljanje, da se za kibernetsko varnost nameni ustrezen delež proračuna za IKT. Pri določanju navedenega odstotka se ustrezno upošteva okvir.

8.   Vsak subjekt Unije imenuje lokalnega uradnika za kibernetsko varnost ali enakovredno funkcijo, ki deluje kot njegova enotna kontaktna točka v zvezi z vsemi vidiki kibernetske varnosti. Lokalni uradnik za kibernetsko varnost olajša izvajanje te uredbe in neposredno redno poroča najvišji ravni vodenja o stanju izvajanja. Brez poseganja v to, da je lokalni uradnik za kibernetsko varnost enotna kontaktna točka v vsakem subjektu Unije, lahko subjekt Unije nekatere naloge lokalnega uradnika za kibernetsko varnost v zvezi z izvajanjem te uredbe prenese na CERT-EU na podlagi sporazuma o ravni storitve, sklenjenega med tem subjektom Unije in CERT-EU, ali se te naloge razdelijo med več subjektov Unije. Kadar se te naloge prenesejo na CERT-EU, Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, odloči, ali bo opravljanje te storitve del osnovnih storitev CERT-EU, pri čemer upošteva človeške in finančne vire zadevnega subjekta Unije. Vsak subjekt Unije brez odlašanja uradno obvesti CERT-EU o imenovanem lokalnem uradniku za kibernetsko varnost in vseh naknadnih spremembah v zvezi s tem.

CERT-EU vzpostavi in redno posodablja seznam imenovanih lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost.

9.   Višji uradniki v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali drugi uradniki na enakovredni ravni vsakega subjekta Unije ter vsi ustrezni člani osebja, ki je zadolženo za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost in izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, redno opravljajo posebno usposabljanje, da pridobijo dovolj znanja in spretnosti za razumevanje in oceno tveganj za kibernetsko varnost in praks njihovega obvladovanja ter njihovega vpliva na delovanje subjekta Unije.

1.   IICB na podlagi člena 10(2) in člena 11 učinkovito spremlja izvajanje te uredbe ter sprejetih smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju s strani subjektov Unije. IICB lahko od subjektov Unije zahteva informacije ali dokumentacijo, potrebne za ta namen. Za namen sprejetja ukrepov za skladnost na podlagi tega člena zadevni subjekt Unije, kadar je neposredno zastopan v IICB, nima glasovalnih pravic.

2.   Kadar IICB ugotovi, da subjekt Unije ni učinkovito izvajal te uredbe ali smernic, priporočil ali pozivov k ukrepanju, izdanih na podlagi te uredbe, lahko brez poseganja v notranje postopke zadevnega subjekta Unije in po tem, ko je zadevnemu subjektu Unije dal možnost, da predloži svoja opažanja:

Za namene prvega pododstavka, točka (c), je krog prejemnikov opozorila ustrezno omejen, kadar je to potrebno zaradi tveganja za kibernetsko varnost.

Opozorila in priporočila, izdana na podlagi prvega pododstavka, se naslovijo na najvišjo raven vodenja zadevnega subjekta Unije.

3.   Kadar IICB sprejme ukrepe na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točke (a) do (g), zadevni subjekt Unije zagotovi podrobnosti ukrepov in dejavnosti, sprejetih za odpravo domnevnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil IICB. Subjekt Unije te podrobnosti predloži v razumnem roku, o katerem se dogovori z IICB.

4.   Kadar IICB meni, da subjekt Unije vztrajno krši to uredbo neposredno zaradi dejanj ali opustitev dejanj uradnika ali drugega uslužbenca Unije, tudi na najvišji ravni vodenja, IICB zahteva, da zadevni subjekt Unije sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo, da razmisli o sprejetju disciplinskih ukrepov v skladu s pravili in postopki, določenimi v kadrovskih predpisih in vseh drugih veljavnih pravilih in postopkih. V ta namen IICB zadevnemu subjektu Unije posreduje potrebne informacije.

5.   Kadar subjekti Unije uradno obvestijo, da ne morejo spoštovati rokov iz člena 6(1) in člena 8(1), lahko IICB v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju velikosti subjekta Unije odobri podaljšanje teh rokov.