Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1. Vsak subjekt Unije do 8. aprila 2025 po opravljenem začetnem pregledu kibernetske varnosti, kot je revizija, vzpostavi notranji okvir za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti (v nadaljnjem besedilu: okvir). Vzpostavitev okvira nadzoruje ter je zanjo odgovorna najvišja raven vodenja subjekta Unije.

2. Okvir zajema celotno netajno okolje IKT zadevnega subjekta Unije, vključno z vsem lokalnim okoljem IKT in lokalnim operativnim tehnološkim omrežjem, sredstvi in storitvami v okoljih storitev računalništva v oblaku, ki jih upravlja zunanji izvajalec ali gostijo tretje osebe, mobilnimi napravami, korporativnimi omrežji, poslovnimi omrežji, ki niso povezana z internetom, in vsemi napravami, povezanimi s temi okolji (v nadaljnjem besedilu: okolje IKT). Okvir temelji na pristopu, ki upošteva vse nevarnosti.

3. Okvir zagotavlja visoko raven kibernetske varnosti. V okviru so določene notranje politike kibernetske varnosti skupaj s cilji in prednostnimi nalogami za varnost omrežnih in informacijskih sistemov ter vloge in odgovornosti osebja subjekta Unije, zadolženega za uspešno izvajanje te uredbe. Okvir vključuje tudi mehanizme za merjenje učinkovitosti izvajanja.

4. Okvir se pregleduje redno in vsaj vsaka štiri leta glede na spreminjajoča se tveganja za kibernetsko varnost. Po potrebi in na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, se lahko okvir subjekta Unije posodobi na podlagi usmeritev CERT-EU o ugotovljenih incidentih ali morebitnih opaženih vrzelih pri izvajanju te uredbe.

5. Najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije je odgovorna za izvajanje te uredbe in nadzira skladnost svoje organizacije z obveznostmi, povezanimi z okvirom.

6. Kadar je to primerno in brez poseganja v svojo odgovornost za izvajanje te uredbe, lahko najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije prenese na visoke uradnike v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali druge uradnike na enakovredni ravni znotraj zadevnega subjekta Unije posebne obveznosti iz te uredbe. Ne glede na tak morebiten prenos lahko najvišja raven vodenja odgovarja za kršitve te uredbe s strani zadevnega subjekta Unije.

7. Vsak subjekt Unije ima vzpostavljene učinkovite mehanizme za zagotavljanje, da se za kibernetsko varnost nameni ustrezen delež proračuna za IKT. Pri določanju navedenega odstotka se ustrezno upošteva okvir.

8. Vsak subjekt Unije imenuje lokalnega uradnika za kibernetsko varnost ali enakovredno funkcijo, ki deluje kot njegova enotna kontaktna točka v zvezi z vsemi vidiki kibernetske varnosti. Lokalni uradnik za kibernetsko varnost olajša izvajanje te uredbe in neposredno redno poroča najvišji ravni vodenja o stanju izvajanja. Brez poseganja v to, da je lokalni uradnik za kibernetsko varnost enotna kontaktna točka v vsakem subjektu Unije, lahko subjekt Unije nekatere naloge lokalnega uradnika za kibernetsko varnost v zvezi z izvajanjem te uredbe prenese na CERT-EU na podlagi sporazuma o ravni storitve, sklenjenega med tem subjektom Unije in CERT-EU, ali se te naloge razdelijo med več subjektov Unije. Kadar se te naloge prenesejo na CERT-EU, Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, odloči, ali bo opravljanje te storitve del osnovnih storitev CERT-EU, pri čemer upošteva človeške in finančne vire zadevnega subjekta Unije. Vsak subjekt Unije brez odlašanja uradno obvesti CERT-EU o imenovanem lokalnem uradniku za kibernetsko varnost in vseh naknadnih spremembah v zvezi s tem.

CERT-EU vzpostavi in redno posodablja seznam imenovanih lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost.

9. Višji uradniki v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali drugi uradniki na enakovredni ravni vsakega subjekta Unije ter vsi ustrezni člani osebja, ki je zadolženo za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost in izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, redno opravljajo posebno usposabljanje, da pridobijo dovolj znanja in spretnosti za razumevanje in oceno tveganj za kibernetsko varnost in praks njihovega obvladovanja ter njihovega vpliva na delovanje subjekta Unije.

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1. Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2. Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)	politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)	politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)	cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)	po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)	izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)	organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)	upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)	varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)	varnost operacij;

(j)	varnost komunikacij;

(k)	pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)	po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)	varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)	obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)	upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)	spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3. Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)	tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)	konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)	uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)	uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)	kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)	proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)	vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)	vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)	redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)	kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)	z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)	s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 10

Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost

1. Ustanovi se Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost (IICB).

2. IICB je odgovoren za:

(a)	spremljanje in podpiranje izvajanja te uredbe s strani subjektov Unije;

(b)	nadzor nad izvajanjem splošnih prednostnih nalog in ciljev CERT-EU ter zagotavljanje strateških usmeritev za CERT-EU.

3. IICB sestavljajo:

(a)

po en predstavnik, ki ga imenuje vsak od navedenih:

(i)	Evropski parlament;

(ii)	Evropski svet;

(iii)

Svet Evropske unije;

(iv)

Komisija;

(v)	Sodišče Evropske unije;

(vi)	Evropska centralna banka;

(vii)

Evropsko računsko sodišče;

(viii)

Evropska služba za zunanje delovanje;

(ix)	Evropski ekonomsko-socialni odbor;

(x)	Evropski odbor regij;

(xi)	Evropska investicijska banka;

(xii)

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost;

(xiii)

ENISA;

(xiv)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP);

(xv)	Agencija Evropske unije za vesoljski program;

(b)	trije predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU (EUAN) na predlog svojega svetovalnega odbora za IKT in ki zastopajo interese organov, uradov in agencij Unije, ki upravljajo svoje lastno okolje IKT, razen tistih iz točke (a).

Subjekti Unije, zastopani v IICB, si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov med imenovanimi predstavniki.

4. Članom IICB lahko pomaga namestnik. Predsednik lahko povabi druge predstavnike subjektov Unije iz odstavka 3 ali drugih subjektov Unije, da se udeležijo sestankov IICB brez pravice do glasovanja.

5. Vodja CERT-EU ter predsedniki skupine za sodelovanje, mreže skupin CSIRT in mreže EU-CyCLONe, ustanovljenih na podlagi členov 14, 15 in 16 Direktive (EU) 2022/2555, ali njihovi namestniki lahko sodelujejo na sestankih IICB kot opazovalci. V izjemnih primerih lahko IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom odloči drugače.

6. IICB sprejme svoj notranji poslovnik.

7. IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom med svojimi člani imenuje predsednika za obdobje treh let. Predsednikov namestnik postane polnopravni član IICB za enako obdobje.

8. IICB se vsaj trikrat na leto sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo CERT-EU ali na zahtevo katerega koli svojega člana.

9. Vsak član IICB ima en glas. IICB odločitve sprejema z navadno večino, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Predsednik IICB ne glasuje, razen v primeru neodločenega izida glasovanja, ko ima odločilni glas.

10. IICB lahko deluje po poenostavljenem pisnem postopku, ki se začne v skladu z njegovim notranjim poslovnikom. Na podlagi tega postopka se zadevna odločitev šteje za odobreno v roku, ki ga določi predsednik, razen v primeru ugovora člana.

11. Sekretariat IICB zagotavlja Komisija in je odgovoren predsedniku IICB.

12. Predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU, odločitve IICB posredujejo članom te mreže. Vsak član mreže agencij EU ima pravico, da na te predstavnike ali predsednika IICB naslovi katero koli vprašanje, za katero meni, da bi ga IICB moral obravnavati.

13. IICB lahko ustanovi izvršni odbor, ki mu pomaga pri delu ter na katerega prenese nekaj svojih nalog in pooblastil. IICB določi poslovnik izvršnega odbora, vključno z njegovimi nalogami in pooblastili, ter mandati njegovih članov.

14. IICB do 8. januarja 2025 in nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno opiše napredek pri izvajanju te uredbe in navede zlasti obseg sodelovanja CERT-EU s sorodnimi organi držav članic v vsaki državi članici. Poročilo je prispevek k dvoletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, sprejetem na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

Člen 11

Naloge IICB

IICB pri izvrševanju svojih dolžnosti zlasti:

(a)	zagotavlja usmeritve vodji CERT-EU;

(b)	učinkovito spremlja in nadzoruje izvajanje te uredbe ter subjekte Unije podpira pri izboljševanju njihove kibernetske varnosti, po potrebi tudi tako, da od subjektov Unije in CERT-EU zahteva ad hoc poročila;

(c)	po strateški razpravi sprejme večletno strategijo za dvig ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije, to strategijo redno ocenjuje, in v vsakem primeru vsakih pet let, ter jo po potrebi spremeni;

(d)

pripravi metodologijo in organizacijske vidike za izvajanje prostovoljnih medsebojnih strokovnih pregledov s strani subjektov Unije, da bi se učili iz skupnih izkušenj, okrepili medsebojno zaupanje, dosegli visoko skupno raven kibernetske varnosti ter okrepili zmogljivosti subjektov Unije na področju kibernetske varnosti, pri čemer te medsebojne strokovne preglede izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki jih imenuje subjekt Unije, ki ni subjekt Unije, ki se pregleduje, metodologija pa temelji na členu 19 Direktive (EU) 2022/2555 in je po potrebi prilagojena subjektom Unije;

(e)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letni delovni program CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(f)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri katalog storitev CERT-EU in vse posodobitve tega kataloga;

(g)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letno finančno načrtovanje prihodkov in izdatkov, vključno z osebjem, za dejavnosti CERT-EU;

(h)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri ureditve izvajanja sporazumov o ravni storitev;

(i)	preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU in ki zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(j)	odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na podlagi predloga vodje CERT-EU;

(k)	odobri dogovore o sodelovanju ter sporazume ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti na podlagi člena 18;

(l)	sprejme smernice in priporočila na podlagi predloga CERT-EU v skladu s členom 14 ter CERT-EU naroči izdajo, umik ali spremembo predloga smernic ali priporočil ali poziva k ukrepanju;

(m)	vzpostavi tehnične svetovalne skupine s posebnimi nalogami za pomoč IICB pri njegovem delu, odobri njihove mandate in imenuje njihove predsednike;

(n)	prejema in ocenjuje dokumente in poročila, ki jih na podlagi te uredbe predložijo subjekti Unije, kot so ocene kibernetskovarnostne zrelosti;

(o)	podpira ustanovitev neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost subjektov Unije ob podpori ENISA, da bi olajšali izmenjavo dobrih praks in informacij v zvezi z izvajanjem te uredbe;

(p)	ob upoštevanju informacij o ugotovljenih tveganjih za kibernetsko varnost in pridobljenih izkušnjah, ki jih posreduje CERT-EU, spremlja ustreznost ureditev medsebojne povezljivosti med okolji IKT subjektov Unije ter svetuje o možnih izboljšavah;

(q)

pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz, da se na operativni ravni podpre usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeva k redni izmenjavi ustreznih informacij, zlasti o vplivu in resnosti večjih incidentov ter možnih načinih za blažitev njihovih posledic;

(r)	usklajuje sprejemanje načrtov za obvladovanje kibernetskih kriz iz člena 9(2) za posamezne subjekte Unije;

(s)

sprejme priporočila o varnosti dobavne verige iz člena 8(2), prvi pododstavek, točka (m), pri čemer upošteva rezultate usklajenih ocen varnostnih tveganj na ravni Unije za kritične dobavne verige iz člena 22 Direktive (EU) 2022/2555 v podporo subjektom Unije pri sprejemanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost.

Člen 12

Skladnost

1. IICB na podlagi člena 10(2) in člena 11 učinkovito spremlja izvajanje te uredbe ter sprejetih smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju s strani subjektov Unije. IICB lahko od subjektov Unije zahteva informacije ali dokumentacijo, potrebne za ta namen. Za namen sprejetja ukrepov za skladnost na podlagi tega člena zadevni subjekt Unije, kadar je neposredno zastopan v IICB, nima glasovalnih pravic.

2. Kadar IICB ugotovi, da subjekt Unije ni učinkovito izvajal te uredbe ali smernic, priporočil ali pozivov k ukrepanju, izdanih na podlagi te uredbe, lahko brez poseganja v notranje postopke zadevnega subjekta Unije in po tem, ko je zadevnemu subjektu Unije dal možnost, da predloži svoja opažanja:

(a)	subjektu Unije, pri katerem so bile opažene vrzeli pri izvajanju te uredbe, sporoči obrazloženo mnenje;

(b)	po posvetovanju s CERT-EU zadevnemu subjektu Unije zagotovi smernice za zagotovitev, da so njegov okvir, ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, načrt za kibernetsko varnost in poročanje skladni s to uredbo v določenem obdobju;

(c)	izda opozorilo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem obdobju, vključno s priporočili za spremembo ukrepov, ki jih je zadevni subjekt Unije sprejel na podlagi te uredbe;

(d)	zadevnemu subjektu Unije izda utemeljeno uradno obvestilo, v primeru, da pomanjkljivosti, ugotovljene v opozorilu, izdanem na podlagi točke (c), niso bile ustrezno odpravljene v določenem roku;

(e)

izda:

(i)	priporočilo za izvedbo revizije ali

(ii)	zahtevo, da revizijo izvede neodvisna revizijska služba;

(f)	če je ustrezno, obvesti Računsko sodišče v okviru svojih pristojnosti o domnevni neskladnosti;

(g)	izda priporočilo, naj vse države članice in subjekti Unije začasno prekinejo prenose podatkov zadevnemu subjektu Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (c), je krog prejemnikov opozorila ustrezno omejen, kadar je to potrebno zaradi tveganja za kibernetsko varnost.

Opozorila in priporočila, izdana na podlagi prvega pododstavka, se naslovijo na najvišjo raven vodenja zadevnega subjekta Unije.

3. Kadar IICB sprejme ukrepe na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točke (a) do (g), zadevni subjekt Unije zagotovi podrobnosti ukrepov in dejavnosti, sprejetih za odpravo domnevnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil IICB. Subjekt Unije te podrobnosti predloži v razumnem roku, o katerem se dogovori z IICB.

4. Kadar IICB meni, da subjekt Unije vztrajno krši to uredbo neposredno zaradi dejanj ali opustitev dejanj uradnika ali drugega uslužbenca Unije, tudi na najvišji ravni vodenja, IICB zahteva, da zadevni subjekt Unije sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo, da razmisli o sprejetju disciplinskih ukrepov v skladu s pravili in postopki, določenimi v kadrovskih predpisih in vseh drugih veljavnih pravilih in postopkih. V ta namen IICB zadevnemu subjektu Unije posreduje potrebne informacije.

5. Kadar subjekti Unije uradno obvestijo, da ne morejo spoštovati rokov iz člena 6(1) in člena 8(1), lahko IICB v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju velikosti subjekta Unije odobri podaljšanje teh rokov.

POGLAVJE IV

CERT-EU

Člen 14

Smernice, priporočila in pozivi k ukrepanju

1. CERT-EU podpira izvajanje te uredbe z izdajo:

(a)	pozivov k ukrepanju, ki opisujejo nujne varnostne ukrepe, ki naj bi jih subjekti Unije nujno sprejeli v določenem časovnem obdobju;

(b)	predlogov za IICB za smernice, naslovljene na vse ali podskupino subjektov Unije;

(c)	predlogov za IICB za priporočila, naslovljena na posamezne subjekte Unije.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (a), zadevni subjekt Unije po prejemu poziva k ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja obvesti CERT-EU o tem, kako so se nujni varnostni ukrepi izvajali.

2. Smernice in priporočila lahko vključujejo:

(a)

skupne metodologije in model za oceno kibernetskovarnostne zrelosti subjektov Unije, vključno z ustreznimi lestvicami ali ključnimi kazalniki uspešnosti, ki služijo kot referenca v podporo stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v vseh subjektih Unije ter olajšujejo prednostno razvrščanje področij in ukrepov na področju kibernetske varnosti ob upoštevanju odnosa subjektov do kibernetske varnosti;

(b)	ureditve obvladovanja tveganj za kibernetsko varnost ali njegove izboljšave in ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost;

(c)	ureditve ocen kibernetskovarnostne zrelosti in načrtov za kibernetsko varnost;

(d)	kadar je primerno, uporabo skupne tehnologije, arhitekture, odprtokodnih in povezanih dobrih praks s ciljem doseganja interoperabilnosti in skupnih standardov, vključno z usklajenim pristopom k varnosti dobavne verige;

(e)	po potrebi informacije za lažjo uporabo instrumentov za skupna javna naročila za nakup ustreznih storitev in izdelkov na področju kibernetske varnosti od tretjih dobaviteljev;

(f)	dogovori o izmenjavi informacij na podlagi člena 20.

Člen 15

Vodja CERT-EU

1. Komisija na podlagi odobritve dveh tretjin članov IICB imenuje vodjo CERT-EU. Posvetovanje z IICB se izvede v vseh fazah postopka imenovanja, zlasti pri pripravi razpisov za prosto delovno mesto, pregledovanju prijav in imenovanju izbirnih komisij v zvezi z delovnim mestom. Izbirni postopek, vključno s končnim ožjim izborom kandidatov, iz katerega bo imenovan vodja CERT-EU, zagotavlja pravično zastopanost spolov, pri čemer se upoštevajo vložene prijave.

2. Vodja CERT-EU je odgovoren za pravilno delovanje CERT-EU ter deluje v okviru svoje vloge in pod vodstvom IICB. Vodja CERT-EU redno poroča predsedniku IICB in mu na njegovo zahtevo predloži ad hoc poročila.

3. Vodja CERT-EU pomaga odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil pri pripravi letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, pripravljenega v skladu s členom 74(9) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ter redno poroča odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil o izvajanju ukrepov, v zvezi s katerimi so bila pooblastila nadaljnje prenesena na vodjo CERT-EU.

4. Vodja CERT-EU vsako leto pripravi finančno načrtovanje upravnih prihodkov in odhodkov za svoje dejavnosti, predlagan letni delovni program, predlagan katalog storitev za CERT-EU, predlagane revizije kataloga storitev, predlagane ureditve za sporazume o ravni storitev in predlagane ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, ki jih odobri IICB v skladu s členom 11. Pri reviziji seznama storitev v katalogu storitev CERT-EU vodja CERT-EU upošteva vire, dodeljene CERT-EU.

5. Vodja CERT-EU predloži IICB in njegovemu predsedniku najmanj enkrat letno poročila o dejavnostih in uspešnosti CERT-EU v referenčnem obdobju, med drugim o izvrševanju proračuna, sporazumih o ravni storitev in sklenjenih pisnih sporazumih, sodelovanju s sorodnimi organi in partnerji ter misijah osebja, vključno s poročili iz člena 11. Ta poročila vključujejo delovni program za naslednje obdobje, finančno načrtovanje prihodkov in odhodkov, vključno z osebjem, načrtovane posodobitve kataloga storitev CERT-EU in oceno pričakovanega učinka, ki bi ga take posodobitve lahko imele na finančne in človeške vire.

Člen 16

Finančne in kadrovske zadeve

1. CERT-EU se vključi v upravno strukturo generalnega direktorata Komisije, da lahko uporablja upravne, finančne in računovodske podporne strukture Komisije, hkrati pa ohrani svoj status samostojnega medinstitucionalnega ponudnika storitev za vse subjekte Unije. Komisija obvesti IICB o upravnemu sedežu CERT-EU in o vseh spremembah v zvezi z njim. Komisija redno pregleduje upravne ureditve v zvezi s CERT-EU, v vsakem primeru pa pred vzpostavitvijo večletnega finančnega okvira na podlagi člena 312 PDEU, da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi. Pregled vključuje možnost ustanovitve CERT-EU kot urada Unije.

2. Pri uporabi upravnih in finančnih postopkov vodja CERT-EU deluje v pristojnosti Komisije in pod nadzorom IICB.

3. Naloge in dejavnosti CERT-EU, vključno s storitvami, ki jih subjektom Unije zagotavlja na podlagi člena 13(3), (4), (5) in (7) ter člena 14(1) in so financirane iz razdelka večletnega finančnega okvira, namenjenega evropski javni upravi, se financirajo iz posebne proračunske vrstice proračuna Komisije. Delovna mesta, rezervirana za CERT-EU, se podrobneje opredelijo v opombi h kadrovskemu načrtu Komisije.

4. Subjekti Unije, razen tistih iz odstavka 3 tega člena, zagotovijo CERT-EU letni finančni prispevek za kritje storitev, ki jih CERT-EU zagotavlja na podlagi navedenega odstavka. Prispevki temeljijo na usmeritvah IICB, o njih pa se vsak subjekt Unije in CERT-EU dogovorita v sporazumih o ravni storitev. Prispevki pomenijo pravičen in sorazmeren delež skupnih stroškov zagotovljenih storitev. Zbirajo se na posebni proračunski vrstici iz odstavka 3 tega člena kot notranji namenski prejemki, kot je določeno v členu 21(3), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

5. Stroške storitev, opredeljenih v členu 13(6), krijejo subjekti Unije, ki prejemajo storitve CERT-EU. Prihodki se dodelijo proračunskim vrsticam, ki krijejo stroške.

Člen 20

Dogovori o izmenjavi informacij o kibernetski varnosti

1. Subjekti Unije lahko CERT-EU prostovoljno priglasijo incidente, kibernetske grožnje, skorajšnje incidente in ranljivosti, ki vplivajo nanje, ter mu zagotovijo informacije o njih. CERT-EU poskrbi, da so na voljo učinkovita komunikacijska sredstva, in sicer z visoko ravnjo sledljivosti, zaupnosti in zanesljivosti, da se olajša izmenjava informacij s subjekti Unije. Pri obdelavi priglasitev lahko CERT-EU da prednost obdelavi obveznih priglasitev pred prostovoljnimi. Brez poseganja v člen 12 se zaradi prostovoljne priglasitve poročajočemu subjektu Unije ne nalagajo dodatne obveznosti, ki zanj ne bi veljale, če priglasitve ne bi opravil.

2. Da bi CERT-EU lahko izvajal svoje poslanstvo in naloge, podeljene na podlagi člena 13, lahko CERT-EU od subjektov Unije zahteva predložitev informacij iz njihovih zbirk sistemov ICT, kar vključuje informacije v zvezi s kibernetskimi grožnjami, skorajšnjimi incidenti, ranljivostmi, kazalniki ogroženosti, kibernetskovarnostnimi opozorili in priporočili glede konfiguracije kibernetskovarnostnih orodij za odkrivanje incidentov. Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja posreduje zahtevane informacije in vse njihove naknadne posodobitve.

3. CERT-EU si lahko informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto subjekta Unije, ki ga je prizadel incident, izmenjuje s subjekti Unije, če prizadeti subjekt Unije s tem soglaša. Kadar subjekt Unije odkloni soglasje, predloži CERT-EU razloge, ki utemeljujejo to odločitev.

4. Subjekti Unije na zahtevo izmenjujejo informacije z Evropskim parlamentom in Svetom o dokončanju načrtov za kibernetsko varnost.

5. IICB ali CERT-EU, kot je ustrezno, posreduje smernice, priporočila in pozive k ukrepanju Evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo.

6. Obveznosti izmenjave iz tega člena ne veljajo za:

(a)	tajne podatke EU;

(b)	informacije, katerih nadaljnja distribucija je bila izključena z vidno oznako, razen če je bila njihova izmenjava s CERT-EU izrecno dovoljena.

Člen 22

Usklajevanje odzivanja na incidente in sodelovanje

1. CERT-EU, ki deluje kot vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in usklajevanje odzivanja na incidente, olajša izmenjavo informacij v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi in skorajšnjimi incidenti med:

(a)	subjekti Unije;

(b)	sorodnimi organi iz členov 17 in 18.

2. CERT-EU po potrebi v tesnem sodelovanju z ENISA olajša usklajevanje med subjekti Unije v zvezi z odzivanjem na incidente, vključno s:

(a)	prispevkom k doslednemu zunanjemu komuniciranju;

(b)	medsebojno podporo, kot je izmenjava informacij, pomembnih za subjekte Unije, ali zagotavljanje pomoči, po potrebi neposredno na kraju samem;

(c)	optimalno uporabo operativnih virov;

(d)	usklajevanjem z drugimi mehanizmi za odzivanje na krize na ravni Unije.

3. CERT-EU v tesnem sodelovanju z ENISA podpira subjekte Unije v zvezi s situacijskim zavedanjem o incidentih, kibernetskih grožnjah, ranljivostih, in skorajšnjih incidentih ter pri izmenjavi najnovejših dosežkov na področju kibernetske varnosti.

4. IICB do 8. januarja 2025 na podlagi predloga CERT-EU sprejme smernice ali priporočila o usklajevanju odzivanja na incidente in sodelovanju v zvezi s pomembnimi incidenti. Kadar obstaja sum, da je incident kaznivo dejanje, CERT-EU svetuje o tem, kako incident brez nepotrebnega odlašanja prijaviti organom kazenskega pregona.

5. CERT-EU lahko na posebno zahtevo države članice in z odobritvijo zadevnih subjektov Unije povabi strokovnjake s seznama iz člena 23(4), da prispevajo k odzivu na večji incident, ki vpliva na to državo članico, ali kibernetski incident velikih razsežnosti v skladu s členom 15(3), točka (g), Direktive (EU) 2022/2555. IICB na podlagi predloga CERT-EU odobri posebna pravila o dostopu do tehničnih strokovnjakov iz subjektov Unije ter njihovem sodelovanju.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 13. decembra 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

P. NAVARRO RÍOS

(1) Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. decembra 2023.

(2) Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).

(3) Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, 7.6.2019, str. 15).

(4) Dogovor med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Svetom Evropske unije, Evropsko komisijo, Sodiščem Evropske unije, Evropsko centralno banko, Evropskim računskim sodiščem, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim odborom regij in Evropsko investicijsko banko o organizaciji in delovanju skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU) (UL C 12, 13.1.2018, str. 1).

(5) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(6) Priporočilo Komisije (EU) 2017/1584 z dne 13. septembra 2017 o usklajenem odzivu na velike kibernetske incidente in krize (UL L 239, 19.9.2017, str. 36).

(7) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(8) UL C 258, 5.7.2022, str. 10.

(9) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(10) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

whereas

keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

Cyber Resilience Act 2023/2841 SL