search


keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'standardi' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index standardi:


whereas standardi:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1122

 

Člen 5

Pogoji za ponovno uporabo

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

(a)

odobritev dostopa za ponovno uporabo podatkov je mogoča le, kadar je organ javnega sektorja ali pristojni organ na podlagi zahtevka za ponovno uporabo zagotovil, da so bili podatki:

(i)

anonimizirani, kar zadeva osebne podatke; in

(ii)

spremenjeni, združeni ali kako drugače obdelani z metodo nadzora razkritja, kar zadeva zaupne poslovne informacije, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebinami, zaščitenimi s pravicami intelektualne lastnine;

(b)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba na daljavo se izvedeta v varnem okolju za obdelavo, ki ga da na razpolago ali nadzira organ javnega sektorja;

(c)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba se v skladu z visokimi varnostnimi standardi izvedeta v fizičnih prostorih, v katerih se nahaja varno okolje za obdelavo, če dostopa na daljavo ni mogoče dovoliti, ne da bi ogrozili pravice in interese tretjih oseb.

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

(a)

da bo tudi po prenosu podatkov v tretjo državo izpolnjeval obveznosti, naložene v skladu z odstavkoma 7 in 8, ter

(b)

da bo za reševanje kakršnega koli spora v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz odstavkov 7 in 8 priznal pristojnost sodišč države članice organa javnega sektorja, ki je podatke posredoval.

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

(a)

zagotavlja varstvo intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na način, ki je v bistvu enakovreden varstvu, zagotovljenem na podlagi prava Unije;

(b)

se učinkovito uporablja in izvršuje ter

(c)

zagotavlja učinkovita pravna sredstva.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

Člen 11

Priglasitev ponudnikov storitev posredovanja podatkov

1.   Ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki namerava opravljati storitve posredovanja podatkov iz člena 10, priglasitev predloži pri organu, pristojnemu za storitve posredovanja podatkov.

2.   Brez poseganja v pravo Unije, ki ureja čezmejne odškodninske tožbe in s tem povezane postopke, se za namene te uredbe šteje, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki ima sedež v več kot eni državi članici, v pristojnosti države članice, v kateri ima glavni sedež.

3.   Ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki nima sedeža v Uniji, toda v Uniji ponuja storitve posredovanja podatkov iz člena 10, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic, v katerih se ponujajo te storitve.

Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani ponudnika storitev posredovanja podatkov pooblaščen, da se pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetniki podatkov v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z opravljenimi storitvami posredovanja podatkov, poleg na ponudnika storitev posredovanja podatkov obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in jim na njihovo zahtevo izčrpno prikaže, kako je ponudnik storitev posredovanja podatkov ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

Šteje se, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov v pristojnosti države članice, v kateri se nahaja zakoniti zastopnik. Ponudnik storitev posredovanja podatkov z imenovanjem zakonitega zastopnika ne posega v katere koli pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti njemu samemu.

4.   Po predložitvi priglasitve v skladu z odstavkom 1 lahko ponudnik storitev posredovanja podatkov prične z dejavnostjo, če so izpolnjeni pogoji iz tega poglavja.

5.   Priglasitev iz odstavka 1 daje ponudniku storitev posredovanja podatkov pravico do opravljanja storitev posredovanja podatkov v vseh državah članicah.

6.   V priglasitvi iz odstavka 1 so navedene naslednje informacije:

(a)

ime ponudnika storitev posredovanja podatkov;

(b)

pravni status, pravna oblika, lastniška struktura, ustrezna hčerinska podjetja ponudnika storitev posredovanja podatkov in matična številka, kadar je ponudnik storitev posredovanja podatkov vpisan v trgovinski ali podoben javni nacionalni register;

(c)

naslov morebitnega glavnega sedeža ponudnika storitev posredovanja podatkov v Uniji in, če obstaja, po potrebi podružnice v drugi državi članici ali naslov zakonitega zastopnika;

(d)

javno spletno mesto, kjer je mogoče najti popolne in najnovejše informacije o ponudniku storitev posredovanja podatkov in njegovih dejavnostih, med drugim vsaj informacije iz točk (a), (b), (c) in (f);

(e)

kontaktne osebe in kontaktni podatki ponudnika storitev posredovanja podatkov;

(f)

opis storitev posredovanja podatkov, ki jih ponudnik storitev posredovanja podatkov namerava opravljati, in v katere kategorije iz člena 10 spadajo takšne storitve posredovanja podatkov;

(g)

predvideni datum začetka dejavnosti, če se ta razlikuje od datuma priglasitve.

7.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov zagotovi, da je priglasitveni postopek nediskriminatoren in ne izkrivlja konkurence.

8.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov na zahtevo ponudnika storitev posredovanja podatkov v roku enega tedna po ustrezni in popolni priglasitvi izda standardizirano izjavo, s katero potrjuje, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov predložil priglasitev iz odstavka 1 in da priglasitev vsebuje informacije iz odstavka 6.

9.   Na zahtevo ponudnika storitev posredovanja podatkov pristojni organ za storitve posredovanja podatkov potrdi, da ponudnik storitev posredovanja podatkov izpolnjuje določbe tega člena in člena 12. Po prejemu takega potrdila lahko ponudnik storitev posredovanja podatkov v pisni in govorni komunikaciji uporablja naziv „ponudnik storitev posredovanja podatkov, priznan v Uniji“ ter skupni logotip.

Komisija z izvedbenimi akti določi podobo skupnega logotipa, da bi bili ponudniki storitev posredovanja podatkov, priznani v Uniji, enostavno prepoznavni po vsej Uniji. Ponudniki storitev posredovanja podatkov, priznani v Uniji, skupni logotip jasno prikažejo v vsaki spletni in nespletni objavi, ki se nanaša na njihove dejavnosti v zvezi s posredovanjem podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

10.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vsaki novi priglasitvi brez odlašanja uradno obvesti Komisijo po elektronski poti. Komisija vodi in redno posodablja javni register vseh ponudnikov storitev posredovanja podatkov, ki opravljajo svoje storitve v Uniji. Informacije iz odstavka 6, točke (a), (b), (c), (d), (f) in (g), se objavijo v javnem registru.

11.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko za priglasitev zaračuna pristojbine v skladu z nacionalnim pravom. Take pristojbine morajo biti sorazmerne in objektivne ter morajo temeljiti na upravnih stroških v zvezi s spremljanjem skladnosti s predpisi in drugimi dejavnostmi tržnega nadzora pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov v zvezi s priglasitvami ponudnikov storitev posredovanja podatkov. Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko MSP ter zagonskim podjetjem zaračuna znižane pristojbine ali jim omogoči brezplačno priglasitev.

12.   Ponudniki storitev posredovanja podatkov obvestijo pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vseh spremembah informacij, ki so jih navedli na podlagi odstavka 6, v 14 dneh od datuma spremembe.

13.   Kadar ponudnik storitev posredovanja podatkov preneha opravljati dejavnosti, v 15 dneh obvesti ustrezni pristojni organ za storitve posredovanja podatkov, določen na podlagi odstavkov 1, 2 in 3.

14.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vsaki priglasitvi iz odstavkov 12 in 13 brez odlašanja po elektronski poti uradno obvesti Komisijo. Komisija ustrezno posodablja javni register ponudnikov storitev posredovanja podatkov v Uniji.

Člen 12

Pogoji za opravljanje storitev posredovanja podatkov

Za opravljanje storitev posredovanja podatkov iz člena 10 veljajo naslednji pogoji:

(a)

ponudnik storitev posredovanja podatkov podatke, za katere opravlja storitve posredovanja podatkov, uporabi samo za to, da jih da na razpolago uporabnikom podatkov, storitve posredovanja podatkov pa opravlja prek ločene pravne osebe;

(b)

poslovni pogoji, tudi kar zadeva oblikovanje cen, ki veljajo za opravljanje storitev posredovanja podatkov, ki se opravijo za imetnika podatkov ali uporabnika podatkov, niso odvisni od tega, ali imetnik podatkov ali uporabnik podatkov uporablja druge storitve istega ponudnika storitev posredovanja podatkov ali povezanega subjekta in v kolikšni meri imetnik podatkov ali uporabnik podatkov uporablja take druge storitve;

(c)

podatki, zbrani v zvezi s kakršno koli dejavnostjo fizične ali pravne osebe za namen opravljanja storitve posredovanja podatkov, vključno s podatki o datumu, času in geolokaciji, trajanju dejavnosti in povezavami z drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki jih je vzpostavila oseba, ki uporablja storitev posredovanja podatkov, se uporabljajo samo za razvoj te storitve posredovanja podatkov, kar lahko zajema uporabo podatkov za ugotavljanje goljufij ali za kibernetsko varnost, in se na zahtevo dajo na voljo imetnikom podatkov;

(d)

ponudnik storitev posredovanja podatkov omogoča izmenjavo podatkov v formatu, v katerem jih prejme od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali imetnika podatkov, pretvori podatke v posebne formate samo takrat, ko naj bi izboljšal interoperabilnost znotraj sektorja in med sektorji, če to zahteva uporabnik podatkov, kadar to nalaga pravo Unije ali če je to potrebno zaradi harmonizacije z mednarodnimi ali evropskimi podatkovnimi standardi, in posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, ali imetnikom podatkov ponudi možnost, da te pretvorbe ne uporabi, razen če ni predpisana s pravom Unije;

(e)

med storitvami posredovanja podatkov, namenjenimi imetnikom podatkov ali posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, je lahko tudi nudenje dodatnih posebnih orodij in storitev, s katerimi naj bi zlasti olajšali izmenjavo podatkov, kot so začasno shranjevanje, urejanje, pretvorba, anonimizacija in psevdonimizacija; taka orodja se uporabljajo le na izrecno zahtevo ali po odobritvi imetnika podatkov ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, orodja tretjih strani, ponujena v tem kontekstu, pa se ne uporabljajo za druge namene;

(f)

ponudnik storitev posredovanja podatkov zagotovi, da je postopek dostopa do njegovih storitev – tudi glede cen in pogojev poslovanja – pravičen, pregleden in nediskriminatoren tako za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, kot za imetnike ter uporabnike podatkov;

(g)

ponudnik storitev posredovanja podatkov uvede postopke za preprečevanje goljufivih praks ali zlorab v zvezi z osebami, ki želijo dobiti dostop prek njegovih storitev posredovanja podatkov;

(h)

v primeru insolventnosti ponudnik storitve posredovanja podatkov zagotovi razumno nepretrgano opravljanje svojih storitev posredovanja podatkov in kadar pri takih storitvah posredovanja podatkov zagotavlja shranjevanje podatkov, ima vzpostavljene mehanizme, ki omogočijo, da lahko imetniki podatkov in uporabniki podatkov dobijo dostop do svojih podatkov, jih prenesejo ali pridobijo, in kadar so te storitve posredovanja opravljene med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in uporabniki podatkov, se posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, omogoči uveljavljanje njihovih pravic;

(i)

ponudnik storitev posredovanja podatkov sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev interoperabilnosti z drugimi storitvami posredovanja podatkov, med drugim z odprtimi standardi, ki se splošno uporabljajo v sektorju, v katerem deluje ponudnik storitev posredovanja podatkov;

(j)

ponudnik storitev posredovanja podatkov sprejme ustrezne tehnične, zakonske in organizacijske ukrepe za preprečitev prenosa neosebnih podatkov ali dostopa do njih, če je ta prenos ali dostop na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava zadevne države članice nezakonit;

(k)

ponudnik storitev posredovanja podatkov v primeru nepooblaščenega prenosa neosebnih podatkov, ki jih je dal v souporabo, dostopa do njih ali njihove uporabe brez odlašanja obvesti imetnike podatkov;

(l)

ponudnik storitev posredovanja podatkov sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne ravni varnosti shranjevanja, obdelave in prenosa neosebnih podatkov ter še naprej zagotavlja najvišjo raven varnosti shranjevanja in prenosa konkurenčno občutljivih informacij;

(m)

ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki nudi storitve posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar omogoča lažje uveljavljanje njihovih pravic, ravna v najboljšem interesu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti jih v ta namen, v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki, glede tega, kako nameravajo uporabniki podatkov podatke uporabiti, in glede standardnih pogojev za take vrste uporabe, obvešča in jim po potrebi svetuje, še preden posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, dajo svojo privolitev;

(n)

kadar ponudnik storitev posredovanja podatkov zagotovi orodja za pridobitev privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenj za obdelavo podatkov, ki jih dajo na voljo imetniki podatkov, po potrebi navede pristojnost tretje države, v katerih naj bi potekala uporaba podatkov, ter posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zagotovi orodja za dajanje in umik privolitve, imetnikom podatkov pa orodja za dajanje in preklic dovoljenj za obdelavo podatkov;

(o)

ponudnik storitev posredovanja podatkov vodi evidenco dejavnosti posredovanja podatkov.

Člen 22

Pravila

1.   Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe vzpostavi pravila, v katerih določi:

(a)

ustrezne zahteve po informacijah za zagotovitev, da se posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikom podatkov, preden je podana privolitev ali dovoljenje za podatkovni altruizem, zagotovijo dovolj podrobne, jasne in pregledne informacije o uporabi podatkov, orodjih za pridobitev in umik privolitve ali dovoljenja ter ukrepih, sprejetih za preprečevanje zlorabe podatkov, danih v souporabo organizaciji za podatkovni altruizem;

(b)

ustrezne tehnične in varnostne zahteve, s katerimi zagotovi ustrezno raven varnosti glede shranjevanja in obdelave podatkov ter glede orodij za pridobitev in umik privolitve ali dovoljenja;

(c)

na multidisciplinarnem pristopu temelječe komunikacijske načrte, s katerimi ustrezne deležnike, zlasti imetnike podatkov in posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki bi lahko svoje podatke dali v souporabo, ozavešča o podatkovnem altruizmu, imenovanju za organizacijo za podatkovni altruizem, priznano v Uniji, in samih pravilih;

(d)

priporočila o zadevnih standardih interoperabilnosti.

2.   Pravila iz odstavka 1 se pripravijo v tesnem sodelovanju z organizacijami za podatkovni altruizem in ustreznimi deležniki.

Člen 29

Evropski odbor za podatkovne inovacije

1.   Komisija ustanovi Evropski odbor za podatkovne inovacije v obliki strokovne skupine, sestavljene iz predstavnikov pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, Evropskega odbora za varstvo podatkov, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ENISA in Komisije ter odposlanca EU za MSP ali predstavnika, ki ga imenuje mreža odposlancev za MSP, in drugih predstavnikov zadevnih organov v določenih sektorjih, pa tudi organov s posebnim strokovnim znanjem. Komisija si pri imenovanju posameznih strokovnjakov prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov in uravnoteženo geografsko zastopanost med člani strokovne skupine.

2.   Evropski odbor za podatkovne inovacije je sestavljen iz vsaj naslednjih treh podskupin:

(a)

podskupine, v sklopu katere pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem izvajajo naloge na podlagi člena 30, točke (a), (c), (j) in (k);

(b)

podskupine, v kateri potekajo tehnične razprave o standardizaciji, prenosljivosti in interoperabilnosti na podlagi člena 30, točki (f) in (g);

(c)

podskupine za vključevanje deležnikov, v kateri so zadevni predstavniki industrije, raziskovalnega področja, akademskih krogov, civilne družbe, organizacij za standardizacijo, zadevnih skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter drugih ustreznih deležnikov in tretjih oseb, ki Evropskemu odboru za podatkovne inovacije svetujejo glede nalog na podlagi člena 30, točke (d), (e), (f), (g) in (h).

3.   Sestankom Evropskega odbora za podatkovne inovacije predseduje Komisija.

4.   Evropskemu odboru za podatkovne inovacije pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Komisija.

Člen 30

Naloge Evropskega odbora za podatkovne inovacije

Evropski odbor za podatkovne inovacije izvaja naslednje naloge:

(a)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks organov javnega sektorja in pristojnih organov iz člena 7(1) pri obravnavi zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1);

(b)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks za podatkovni altruizem po vsej Uniji;

(c)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem glede izvajanja zahtev, ki se uporabljajo za ponudnike storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(d)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja skladnih smernic o tem, kako v okviru te uredbe poslovno občutljive neosebne podatke, zlasti poslovne skrivnosti, ter neosebne podatke, ki predstavljajo vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, čim bolje zaščititi pred nezakonitim dostopom, ki bi lahko imel za posledico krajo intelektualne lastnine ali industrijsko vohunjenje;

(e)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja usklajenih smernic o zahtevah glede kibernetske varnosti za izmenjavo in shranjevanje podatkov;

(f)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, svetuje glede prednostne obravnave medsektorskih standardov, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov med nastajajočimi skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, glede medsektorske primerjave in izmenjave dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopkov dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(g)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, pomaga pri odpravljanju razdrobljenosti notranjega trga in podatkovnega gospodarstva na notranjem trgu z izboljševanjem čezmejne in medsektorske interoperabilnosti podatkov ter storitev souporabe podatkov med različnimi sektorji in področji, izhajajoč iz obstoječih evropskih, mednarodnih ali nacionalnih standardov, med drugim z namenom spodbujati nastanek skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(h)

predlaga smernice za „skupne evropske podatkovne prostore“, ki so interoperabilni okvir – bodisi namenski ali sektorski oziroma medsektorski – skupnih standardov in praks za souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim zaradi razvoja novih proizvodov in storitev, znanstvenih raziskav ali civilnodružbenih pobud; taki skupni standardi in prakse upoštevajo obstoječe standarde, so skladni s pravili konkurence in zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence, da se olajša souporaba podatkov v Uniji ter izkoristi potencial obstoječih in prihodnjih podatkovnih prostorov, v katerih so med drugim obravnavani:

(i)

medsektorski standardi, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov, medsektorska primerjava in izmenjava dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopki dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(ii)

zahteve glede odprave ovir za vstop na trg in glede preprečevanja učinkov vezanosti, da se zagotovita lojalna konkurenca in interoperabilnost;

(iii)

ustrezno varstvo zakonitih prenosov podatkov tretjim državam, vključno z zaščitnimi ukrepi pred kakršnimi koli prenosi, ki so s pravom Unije prepovedani;

(iv)

ustrezno in nediskriminatorno zastopanje ustreznih deležnikov pri upravljanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(v)

spoštovanje zahtev glede kibernetske varnosti v skladu s pravom Unije.

(i)

omogoča lažje sodelovanje med državami članicami glede določanja harmoniziranih pogojev, na podlagi katerih je možna ponovna uporaba kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih hranijo organi javnega sektorja, na celotnem notranjem trgu;

(j)

omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo informacij, zlasti v ta namen določi metode za učinkovito izmenjavo informacij v zvezi s priglasitvenim postopkom za ponudnike storitev posredovanja podatkov ter registracijo in spremljanjem priznanih organizacij za podatkovni altruizem, vključno z usklajevanjem glede določanja pristojbin ali kazni; obenem omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v zvezi z mednarodnim dostopom do podatkov in prenosom podatkov;

(k)

svetuje in pomaga Komisiji glede ocenjevanja, ali bi bilo treba sprejeti izvedbene akte iz člena 5(11) in (12);

(l)

svetuje in pomaga Komisiji glede priprave evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem v skladu s členom 25(1);

(m)

svetuje Komisiji glede izboljšanja mednarodnega regulativnega okolja za neosebne podatke, vključno s standardizacijo.

POGLAVJE VII

Mednarodni dostop in prenos


whereas









keyboard_arrow_down