search


keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'komisija' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index komisija:

    POGLAVJE I
    Splošne določbe

    POGLAVJE II
    Ponovna uporaba nekaterih kategorij zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja

    POGLAVJE III
    Zahteve, ki se uporabljajo za storitve posredovanja podatkov

    POGLAVJE IV
    Podatkovni altruizem

    POGLAVJE V
    Pristojni organi in postopkovne določbe

    POGLAVJE VI
    Evropski odbor za podatkovne inovacije

    POGLAVJE VII
    Mednarodni dostop in prenos

    POGLAVJE VIII
    Prenos pooblastila in postopek v odboru

    POGLAVJE IX
    Končne in prehodne določbe


whereas komisija:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1155

 

Člen 5

Pogoji za ponovno uporabo

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

(a)

odobritev dostopa za ponovno uporabo podatkov je mogoča le, kadar je organ javnega sektorja ali pristojni organ na podlagi zahtevka za ponovno uporabo zagotovil, da so bili podatki:

(i)

anonimizirani, kar zadeva osebne podatke; in

(ii)

spremenjeni, združeni ali kako drugače obdelani z metodo nadzora razkritja, kar zadeva zaupne poslovne informacije, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebinami, zaščitenimi s pravicami intelektualne lastnine;

(b)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba na daljavo se izvedeta v varnem okolju za obdelavo, ki ga da na razpolago ali nadzira organ javnega sektorja;

(c)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba se v skladu z visokimi varnostnimi standardi izvedeta v fizičnih prostorih, v katerih se nahaja varno okolje za obdelavo, če dostopa na daljavo ni mogoče dovoliti, ne da bi ogrozili pravice in interese tretjih oseb.

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

(a)

da bo tudi po prenosu podatkov v tretjo državo izpolnjeval obveznosti, naložene v skladu z odstavkoma 7 in 8, ter

(b)

da bo za reševanje kakršnega koli spora v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz odstavkov 7 in 8 priznal pristojnost sodišč države članice organa javnega sektorja, ki je podatke posredoval.

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

(a)

zagotavlja varstvo intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na način, ki je v bistvu enakovreden varstvu, zagotovljenem na podlagi prava Unije;

(b)

se učinkovito uporablja in izvršuje ter

(c)

zagotavlja učinkovita pravna sredstva.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

Člen 8

Enotne informacijske točke

1.   Države članice zagotovijo, da so vse ustrezne informacije o uporabi členov 5 in 6 na razpolago in zlahka dostopne prek enotne informacijske točke. Države članice kot enotno informacijsko točko vzpostavijo nov organ ali imenujejo obstoječi organ ali strukturo. Enotna informacijska točka je lahko povezana s sektorskimi, regionalnimi ali lokalnimi informacijskimi točkami. Funkcije enotne informacijske točke so lahko avtomatizirane, če organ javnega sektorja zagotavlja ustrezno podporo.

2.   Enotna informacijska točka je pristojna za sprejemanje poizvedb ali zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih posreduje – po avtomatizirani poti, kadar je možno in ustrezno – pristojnim organom javnega sektorja ali po potrebi pristojnim organom iz člena 7(1). Enotna informacijska točka po elektronski poti da na voljo seznam virov, po katerem je omogočeno iskanje po vseh razpoložljivih virih podatkov, po potrebi vključno z viri podatkov, ki so na voljo v sektorskih, regionalnih ali lokalnih informacijskih točkah, na katerem so ustrezne informacije, ki opisujejo razpoložljive podatke, med drugim vsaj format in velikost podatkov ter pogoje za njihovo ponovno uporabo.

3.   Enotna informacijska točka lahko vzpostavi ločen, poenostavljen in dokumentacijsko dobro opremljen informacijski kanal za MSP in zagonska podjetja, namenjen obravnavi njihovih potreb in zmogljivosti pri zahtevanju ponovne uporabe kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   komisija vzpostavi enotno evropsko točko dostopa, ki nudi elektronski register, z omogočenim iskanjem, v katerem so podatki, ki so na voljo pri nacionalnih enotnih informacijskih točkah, in dodatne informacije o tem, kako zahtevati podatke prek teh nacionalnih enotnih informacijskih točk.

Člen 11

Priglasitev ponudnikov storitev posredovanja podatkov

1.   Ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki namerava opravljati storitve posredovanja podatkov iz člena 10, priglasitev predloži pri organu, pristojnemu za storitve posredovanja podatkov.

2.   Brez poseganja v pravo Unije, ki ureja čezmejne odškodninske tožbe in s tem povezane postopke, se za namene te uredbe šteje, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki ima sedež v več kot eni državi članici, v pristojnosti države članice, v kateri ima glavni sedež.

3.   Ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki nima sedeža v Uniji, toda v Uniji ponuja storitve posredovanja podatkov iz člena 10, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic, v katerih se ponujajo te storitve.

Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani ponudnika storitev posredovanja podatkov pooblaščen, da se pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetniki podatkov v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z opravljenimi storitvami posredovanja podatkov, poleg na ponudnika storitev posredovanja podatkov obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in jim na njihovo zahtevo izčrpno prikaže, kako je ponudnik storitev posredovanja podatkov ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

Šteje se, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov v pristojnosti države članice, v kateri se nahaja zakoniti zastopnik. Ponudnik storitev posredovanja podatkov z imenovanjem zakonitega zastopnika ne posega v katere koli pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti njemu samemu.

4.   Po predložitvi priglasitve v skladu z odstavkom 1 lahko ponudnik storitev posredovanja podatkov prične z dejavnostjo, če so izpolnjeni pogoji iz tega poglavja.

5.   Priglasitev iz odstavka 1 daje ponudniku storitev posredovanja podatkov pravico do opravljanja storitev posredovanja podatkov v vseh državah članicah.

6.   V priglasitvi iz odstavka 1 so navedene naslednje informacije:

(a)

ime ponudnika storitev posredovanja podatkov;

(b)

pravni status, pravna oblika, lastniška struktura, ustrezna hčerinska podjetja ponudnika storitev posredovanja podatkov in matična številka, kadar je ponudnik storitev posredovanja podatkov vpisan v trgovinski ali podoben javni nacionalni register;

(c)

naslov morebitnega glavnega sedeža ponudnika storitev posredovanja podatkov v Uniji in, če obstaja, po potrebi podružnice v drugi državi članici ali naslov zakonitega zastopnika;

(d)

javno spletno mesto, kjer je mogoče najti popolne in najnovejše informacije o ponudniku storitev posredovanja podatkov in njegovih dejavnostih, med drugim vsaj informacije iz točk (a), (b), (c) in (f);

(e)

kontaktne osebe in kontaktni podatki ponudnika storitev posredovanja podatkov;

(f)

opis storitev posredovanja podatkov, ki jih ponudnik storitev posredovanja podatkov namerava opravljati, in v katere kategorije iz člena 10 spadajo takšne storitve posredovanja podatkov;

(g)

predvideni datum začetka dejavnosti, če se ta razlikuje od datuma priglasitve.

7.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov zagotovi, da je priglasitveni postopek nediskriminatoren in ne izkrivlja konkurence.

8.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov na zahtevo ponudnika storitev posredovanja podatkov v roku enega tedna po ustrezni in popolni priglasitvi izda standardizirano izjavo, s katero potrjuje, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov predložil priglasitev iz odstavka 1 in da priglasitev vsebuje informacije iz odstavka 6.

9.   Na zahtevo ponudnika storitev posredovanja podatkov pristojni organ za storitve posredovanja podatkov potrdi, da ponudnik storitev posredovanja podatkov izpolnjuje določbe tega člena in člena 12. Po prejemu takega potrdila lahko ponudnik storitev posredovanja podatkov v pisni in govorni komunikaciji uporablja naziv „ponudnik storitev posredovanja podatkov, priznan v Uniji“ ter skupni logotip.

komisija z izvedbenimi akti določi podobo skupnega logotipa, da bi bili ponudniki storitev posredovanja podatkov, priznani v Uniji, enostavno prepoznavni po vsej Uniji. Ponudniki storitev posredovanja podatkov, priznani v Uniji, skupni logotip jasno prikažejo v vsaki spletni in nespletni objavi, ki se nanaša na njihove dejavnosti v zvezi s posredovanjem podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

10.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vsaki novi priglasitvi brez odlašanja uradno obvesti Komisijo po elektronski poti. komisija vodi in redno posodablja javni register vseh ponudnikov storitev posredovanja podatkov, ki opravljajo svoje storitve v Uniji. Informacije iz odstavka 6, točke (a), (b), (c), (d), (f) in (g), se objavijo v javnem registru.

11.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko za priglasitev zaračuna pristojbine v skladu z nacionalnim pravom. Take pristojbine morajo biti sorazmerne in objektivne ter morajo temeljiti na upravnih stroških v zvezi s spremljanjem skladnosti s predpisi in drugimi dejavnostmi tržnega nadzora pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov v zvezi s priglasitvami ponudnikov storitev posredovanja podatkov. Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko MSP ter zagonskim podjetjem zaračuna znižane pristojbine ali jim omogoči brezplačno priglasitev.

12.   Ponudniki storitev posredovanja podatkov obvestijo pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vseh spremembah informacij, ki so jih navedli na podlagi odstavka 6, v 14 dneh od datuma spremembe.

13.   Kadar ponudnik storitev posredovanja podatkov preneha opravljati dejavnosti, v 15 dneh obvesti ustrezni pristojni organ za storitve posredovanja podatkov, določen na podlagi odstavkov 1, 2 in 3.

14.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vsaki priglasitvi iz odstavkov 12 in 13 brez odlašanja po elektronski poti uradno obvesti Komisijo. komisija ustrezno posodablja javni register ponudnikov storitev posredovanja podatkov v Uniji.

Člen 17

Javni registri priznanih organizacij za podatkovni altruizem

1.   Vsak pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem vodi in redno posodablja javni nacionalni register priznanih organizacij za podatkovni altruizem.

2.   komisija za informativne namene vodi javni register Unije za priznane organizacije za podatkovni altruizem. Če je subjekt vpisan v javni nacionalni register priznanih organizacij za podatkovni altruizem v skladu s členom 18, lahko v svoji pisni in govorni komunikaciji uporablja naziv „organizacija za podatkovni altruizem, priznana v Uniji“ in skupni logotip.

komisija z izvedbenimi akti določi podobo skupnega logotipa, da se priznanim organizacijam za podatkovni altruizem zagotovi enostavna prepoznavnost po vsej Uniji. Priznane organizacije za podatkovni altruizem skupni logotip jasno prikažejo na vsaki spletni in nespletni objavi, ki se nanaša na njihove dejavnosti podatkovnega altruizma. Ob skupnem logotipu prikažejo kodo QR s povezavo na javni register Unije za priznane organizacije za podatkovni altruizem.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

Člen 19

Registracija priznanih organizacij za podatkovni altruizem

1.   Subjekt, ki izpolnjuje zahteve iz člena 18, lahko predloži vlogo za registracijo v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem v državi članici, v kateri ima sedež.

2.   Subjekt, ki izpolnjuje zahteve iz člena 18 in ima sedeže v več kot eni državi članici, lahko predloži vlogo za registracijo v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem v državi članici, v kateri ima glavni sedež.

3.   Subjekt, ki sicer izpolnjuje zahteve iz člena 18, vendar nima sedeža v Uniji, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic, v katerih se ponujajo storitve podatkovnega altruizma.

Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta pooblaščen, da se pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ali posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetniki podatkov v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi s tem subjektom, poleg na zastopnika obrnejo tudi nanj ali ali pa samo nanj. Zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem in jim na njihovo zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

Šteje se, da je subjekt v pristojnosti države članice, v kateri se nahaja zakoniti zastopnik. Tak subjekt lahko predloži vlogo za registracijo v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem v navedeni državi članici. Subjekt z imenovanjem zakonitega zastopnika ne posega v pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti njemu samemu.

4.   V vlogi za registracijo iz odstavkov 1, 2 in 3 so navedene naslednje informacije:

(a)

ime subjekta;

(b)

pravni status subjekta, njegova pravna oblika in matična številka, kadar je vpisan v javni nacionalni register;

(c)

status subjekta, kadar je ustrezno;

(d)

viri dohodkov subjekta;

(e)

naslov morebitnega glavnega sedeža subjekta v Uniji in, če obstaja, podružnice v drugi državi članici ali naslov zakonitega zastopnika;

(f)

javno spletno mesto, kjer je mogoče najti popolne in najnovejše informacije o subjektu in dejavnostih, med drugim vsaj informacije iz točk (a), (b), (d), (e) in (h);

(g)

kontaktne osebe in kontaktni podatki subjekta;

(h)

cilji v splošnem interesu, ki jih subjekt namerava uresničevati z zbiranjem podatkov;

(i)

narava podatkov, ki jih subjekt namerava nadzorovati ali obdelovati, ter, v primeru osebnih podatkov, navedba kategorij osebnih podatkov;

(j)

vsa druga dokazila o izpolnjevanju zahtev iz člena 18.

5.   Kadar je subjekt predložil vse potrebne informacije na podlagi odstavka 4 in potem, ko je pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ocenil vlogo za registracijo in ugotovil, da subjekt izpolnjuje zahteve iz člena 18, subjekta v 12 tednih od prejema vloge za registracijo registrira v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Registracija velja v vseh državah članicah.

Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o vsaki registraciji uradno obvesti Komisijo. komisija to registracijo vključi v javni register Unije za priznane organizacije za podatkovni altruizem.

6.   Informacije iz odstavka 4, točke (a), (b), (f), (g) in (h), se objavijo v ustreznem javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem.

7.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem uradno obvesti ustrezni pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o vsakršni spremembi informacij, podanih na podlagi odstavka 4, v 14 dneh od datuma spremembe.

Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o vsaki taki priglasitvi brez odlašanja po elektronski poti uradno obvesti Komisijo. komisija na podlagi take priglasitve brez odlašanja posodobi javni register Unije priznanih organizacij za podatkovni altruizem.

Člen 22

Pravila

1.   komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe vzpostavi pravila, v katerih določi:

(a)

ustrezne zahteve po informacijah za zagotovitev, da se posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikom podatkov, preden je podana privolitev ali dovoljenje za podatkovni altruizem, zagotovijo dovolj podrobne, jasne in pregledne informacije o uporabi podatkov, orodjih za pridobitev in umik privolitve ali dovoljenja ter ukrepih, sprejetih za preprečevanje zlorabe podatkov, danih v souporabo organizaciji za podatkovni altruizem;

(b)

ustrezne tehnične in varnostne zahteve, s katerimi zagotovi ustrezno raven varnosti glede shranjevanja in obdelave podatkov ter glede orodij za pridobitev in umik privolitve ali dovoljenja;

(c)

na multidisciplinarnem pristopu temelječe komunikacijske načrte, s katerimi ustrezne deležnike, zlasti imetnike podatkov in posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki bi lahko svoje podatke dali v souporabo, ozavešča o podatkovnem altruizmu, imenovanju za organizacijo za podatkovni altruizem, priznano v Uniji, in samih pravilih;

(d)

priporočila o zadevnih standardih interoperabilnosti.

2.   Pravila iz odstavka 1 se pripravijo v tesnem sodelovanju z organizacijami za podatkovni altruizem in ustreznimi deležniki.

Člen 25

Evropski privolitveni obrazec za podatkovni altruizem

1.   komisija za lažje zbiranje podatkov na podlagi podatkovnega altruizma sprejme izvedbene akte o uvedbi in pripravi evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem, pri čemer se predhodno posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, upošteva nasvet Evropskega odbora za podatkovne inovacije in ustrezno vključi ustrezne deležnike. Obrazec omogoča, da se privolitev ali dovoljenje pridobi v vseh državah članicah v enotni obliki. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

2.   Evropski privolitveni obrazec za podatkovni altruizem uporablja modularni pristop, ki omogoča prilagoditev za konkretne sektorje in za različne namene.

3.   Kadar se dajejo na voljo osebni podatki, je z evropskim privolitvenim obrazcem za podatkovni altruizem zagotovljeno, da lahko posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, privolijo v konkretno dejavnost obdelave podatkov v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679 in tako privolitev umaknejo.

4.   Obrazec mora biti na voljo v obliki, ki se lahko natisne na papir in je zlahka razumljiva, ter v elektronski strojno berljivi obliki.

POGLAVJE V

Pristojni organi in postopkovne določbe

Člen 26

Zahteve v zvezi s pristojnimi organi

1.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od ponudnikov storitev posredovanja podatkov ali priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Naloge pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko opravlja isti organ. Države članice lahko za te namene ustanovijo enega ali več novih organov ali pa uporabijo obstoječe organe.

2.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem naloge opravljajo nepristransko, pregledno, dosledno, zanesljivo in pravočasno. Pri opravljanju svojih nalog se zavzemajo za lojalno konkurenco in nediskriminacijo.

3.   Najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvedbo zadevnih nalog pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ne smejo oblikovati, proizvajati, dobavljati, nameščati, kupovati ali biti lastnik, uporabnik ali vzdrževalec storitev, ki jih ocenjujejo, niti ne smejo biti pooblaščeni zastopnik katere koli od teh oseb. To ne izključuje možnosti uporabe ocenjenih storitev, ki so potrebne za delovanje pristojnega organa za storitve posredovanja podatkov in pristojnega organa za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ali uporabe takih storitev v osebne namene.

4.   Najvišje vodstvo in osebje pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja, ki so jim naložene.

5.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem morajo razpolagati z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za izvedbo nalog, ki so jim poverjene, vključno s potrebnim tehničnim znanjem in viri.

6.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem države članice Komisiji in pristojnim organom za storitve posredovanja podatkov in pristojnim organom za registracijo organizacij za podatkovni altruizem drugih držav članic na utemeljeno prošnjo in brez odlašanja zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe. Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem meni, da so zahtevane informacije zaupne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom o poslovni in poklicni zaupnosti, komisija in kateri koli drugi pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem zagotovijo tako zaupnost.

Člen 29

Evropski odbor za podatkovne inovacije

1.   komisija ustanovi Evropski odbor za podatkovne inovacije v obliki strokovne skupine, sestavljene iz predstavnikov pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, Evropskega odbora za varstvo podatkov, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ENISA in Komisije ter odposlanca EU za MSP ali predstavnika, ki ga imenuje mreža odposlancev za MSP, in drugih predstavnikov zadevnih organov v določenih sektorjih, pa tudi organov s posebnim strokovnim znanjem. komisija si pri imenovanju posameznih strokovnjakov prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov in uravnoteženo geografsko zastopanost med člani strokovne skupine.

2.   Evropski odbor za podatkovne inovacije je sestavljen iz vsaj naslednjih treh podskupin:

(a)

podskupine, v sklopu katere pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem izvajajo naloge na podlagi člena 30, točke (a), (c), (j) in (k);

(b)

podskupine, v kateri potekajo tehnične razprave o standardizaciji, prenosljivosti in interoperabilnosti na podlagi člena 30, točki (f) in (g);

(c)

podskupine za vključevanje deležnikov, v kateri so zadevni predstavniki industrije, raziskovalnega področja, akademskih krogov, civilne družbe, organizacij za standardizacijo, zadevnih skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter drugih ustreznih deležnikov in tretjih oseb, ki Evropskemu odboru za podatkovne inovacije svetujejo glede nalog na podlagi člena 30, točke (d), (e), (f), (g) in (h).

3.   Sestankom Evropskega odbora za podatkovne inovacije predseduje komisija.

4.   Evropskemu odboru za podatkovne inovacije pomaga sekretariat, ki ga zagotovi komisija.

Člen 32

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(13) in člena 22(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. junija 2022.

3.   Prenos pooblastila iz člena 5(13) in člena 22(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(13) ali člena 22(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 35

Ocena in pregled

komisija do 24. septembra 2025 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Po potrebi se poročilu priložijo zakonodajni predlogi.

V poročilu zlasti oceni:

(a)

uporabo in delovanje pravil, ki jih glede kazni določijo države članice na podlagi člena 34;

(b)

raven skladnosti s to uredbo, ki jo zagotavljajo zakoniti zastopniki ponudnikov storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem, ki nimajo sedeža v Uniji, ter raven izvršljivosti kazni, ki se naložijo navedenim ponudnikom in organizacijam;

(c)

vrsto organizacij za podatkovni altruizem, registriranih na podlagi poglavja IV, ter pregled ciljev v splošnem interesu, za katere so podatki dani v souporabo, da bi se glede tega določila jasna merila.

Države članice Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo tega poročila.


whereas









keyboard_arrow_down