search


keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'informacije' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index informacije:


whereas informacije:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1404

 

Člen 5

Pogoji za ponovno uporabo

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

(a)

odobritev dostopa za ponovno uporabo podatkov je mogoča le, kadar je organ javnega sektorja ali pristojni organ na podlagi zahtevka za ponovno uporabo zagotovil, da so bili podatki:

(i)

anonimizirani, kar zadeva osebne podatke; in

(ii)

spremenjeni, združeni ali kako drugače obdelani z metodo nadzora razkritja, kar zadeva zaupne poslovne informacije, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebinami, zaščitenimi s pravicami intelektualne lastnine;

(b)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba na daljavo se izvedeta v varnem okolju za obdelavo, ki ga da na razpolago ali nadzira organ javnega sektorja;

(c)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba se v skladu z visokimi varnostnimi standardi izvedeta v fizičnih prostorih, v katerih se nahaja varno okolje za obdelavo, če dostopa na daljavo ni mogoče dovoliti, ne da bi ogrozili pravice in interese tretjih oseb.

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

(a)

da bo tudi po prenosu podatkov v tretjo državo izpolnjeval obveznosti, naložene v skladu z odstavkoma 7 in 8, ter

(b)

da bo za reševanje kakršnega koli spora v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz odstavkov 7 in 8 priznal pristojnost sodišč države članice organa javnega sektorja, ki je podatke posredoval.

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

(a)

zagotavlja varstvo intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na način, ki je v bistvu enakovreden varstvu, zagotovljenem na podlagi prava Unije;

(b)

se učinkovito uporablja in izvršuje ter

(c)

zagotavlja učinkovita pravna sredstva.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

Člen 8

Enotne informacijske točke

1.   Države članice zagotovijo, da so vse ustrezne informacije o uporabi členov 5 in 6 na razpolago in zlahka dostopne prek enotne informacijske točke. Države članice kot enotno informacijsko točko vzpostavijo nov organ ali imenujejo obstoječi organ ali strukturo. Enotna informacijska točka je lahko povezana s sektorskimi, regionalnimi ali lokalnimi informacijskimi točkami. Funkcije enotne informacijske točke so lahko avtomatizirane, če organ javnega sektorja zagotavlja ustrezno podporo.

2.   Enotna informacijska točka je pristojna za sprejemanje poizvedb ali zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih posreduje – po avtomatizirani poti, kadar je možno in ustrezno – pristojnim organom javnega sektorja ali po potrebi pristojnim organom iz člena 7(1). Enotna informacijska točka po elektronski poti da na voljo seznam virov, po katerem je omogočeno iskanje po vseh razpoložljivih virih podatkov, po potrebi vključno z viri podatkov, ki so na voljo v sektorskih, regionalnih ali lokalnih informacijskih točkah, na katerem so ustrezne informacije, ki opisujejo razpoložljive podatke, med drugim vsaj format in velikost podatkov ter pogoje za njihovo ponovno uporabo.

3.   Enotna informacijska točka lahko vzpostavi ločen, poenostavljen in dokumentacijsko dobro opremljen informacijski kanal za MSP in zagonska podjetja, namenjen obravnavi njihovih potreb in zmogljivosti pri zahtevanju ponovne uporabe kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   Komisija vzpostavi enotno evropsko točko dostopa, ki nudi elektronski register, z omogočenim iskanjem, v katerem so podatki, ki so na voljo pri nacionalnih enotnih informacijskih točkah, in dodatne informacije o tem, kako zahtevati podatke prek teh nacionalnih enotnih informacijskih točk.

Člen 11

Priglasitev ponudnikov storitev posredovanja podatkov

1.   Ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki namerava opravljati storitve posredovanja podatkov iz člena 10, priglasitev predloži pri organu, pristojnemu za storitve posredovanja podatkov.

2.   Brez poseganja v pravo Unije, ki ureja čezmejne odškodninske tožbe in s tem povezane postopke, se za namene te uredbe šteje, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki ima sedež v več kot eni državi članici, v pristojnosti države članice, v kateri ima glavni sedež.

3.   Ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki nima sedeža v Uniji, toda v Uniji ponuja storitve posredovanja podatkov iz člena 10, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic, v katerih se ponujajo te storitve.

Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani ponudnika storitev posredovanja podatkov pooblaščen, da se pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetniki podatkov v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z opravljenimi storitvami posredovanja podatkov, poleg na ponudnika storitev posredovanja podatkov obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in jim na njihovo zahtevo izčrpno prikaže, kako je ponudnik storitev posredovanja podatkov ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

Šteje se, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov v pristojnosti države članice, v kateri se nahaja zakoniti zastopnik. Ponudnik storitev posredovanja podatkov z imenovanjem zakonitega zastopnika ne posega v katere koli pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti njemu samemu.

4.   Po predložitvi priglasitve v skladu z odstavkom 1 lahko ponudnik storitev posredovanja podatkov prične z dejavnostjo, če so izpolnjeni pogoji iz tega poglavja.

5.   Priglasitev iz odstavka 1 daje ponudniku storitev posredovanja podatkov pravico do opravljanja storitev posredovanja podatkov v vseh državah članicah.

6.   V priglasitvi iz odstavka 1 so navedene naslednje informacije:

(a)

ime ponudnika storitev posredovanja podatkov;

(b)

pravni status, pravna oblika, lastniška struktura, ustrezna hčerinska podjetja ponudnika storitev posredovanja podatkov in matična številka, kadar je ponudnik storitev posredovanja podatkov vpisan v trgovinski ali podoben javni nacionalni register;

(c)

naslov morebitnega glavnega sedeža ponudnika storitev posredovanja podatkov v Uniji in, če obstaja, po potrebi podružnice v drugi državi članici ali naslov zakonitega zastopnika;

(d)

javno spletno mesto, kjer je mogoče najti popolne in najnovejše informacije o ponudniku storitev posredovanja podatkov in njegovih dejavnostih, med drugim vsaj informacije iz točk (a), (b), (c) in (f);

(e)

kontaktne osebe in kontaktni podatki ponudnika storitev posredovanja podatkov;

(f)

opis storitev posredovanja podatkov, ki jih ponudnik storitev posredovanja podatkov namerava opravljati, in v katere kategorije iz člena 10 spadajo takšne storitve posredovanja podatkov;

(g)

predvideni datum začetka dejavnosti, če se ta razlikuje od datuma priglasitve.

7.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov zagotovi, da je priglasitveni postopek nediskriminatoren in ne izkrivlja konkurence.

8.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov na zahtevo ponudnika storitev posredovanja podatkov v roku enega tedna po ustrezni in popolni priglasitvi izda standardizirano izjavo, s katero potrjuje, da je ponudnik storitev posredovanja podatkov predložil priglasitev iz odstavka 1 in da priglasitev vsebuje informacije iz odstavka 6.

9.   Na zahtevo ponudnika storitev posredovanja podatkov pristojni organ za storitve posredovanja podatkov potrdi, da ponudnik storitev posredovanja podatkov izpolnjuje določbe tega člena in člena 12. Po prejemu takega potrdila lahko ponudnik storitev posredovanja podatkov v pisni in govorni komunikaciji uporablja naziv „ponudnik storitev posredovanja podatkov, priznan v Uniji“ ter skupni logotip.

Komisija z izvedbenimi akti določi podobo skupnega logotipa, da bi bili ponudniki storitev posredovanja podatkov, priznani v Uniji, enostavno prepoznavni po vsej Uniji. Ponudniki storitev posredovanja podatkov, priznani v Uniji, skupni logotip jasno prikažejo v vsaki spletni in nespletni objavi, ki se nanaša na njihove dejavnosti v zvezi s posredovanjem podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 33(2).

10.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vsaki novi priglasitvi brez odlašanja uradno obvesti Komisijo po elektronski poti. Komisija vodi in redno posodablja javni register vseh ponudnikov storitev posredovanja podatkov, ki opravljajo svoje storitve v Uniji. informacije iz odstavka 6, točke (a), (b), (c), (d), (f) in (g), se objavijo v javnem registru.

11.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko za priglasitev zaračuna pristojbine v skladu z nacionalnim pravom. Take pristojbine morajo biti sorazmerne in objektivne ter morajo temeljiti na upravnih stroških v zvezi s spremljanjem skladnosti s predpisi in drugimi dejavnostmi tržnega nadzora pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov v zvezi s priglasitvami ponudnikov storitev posredovanja podatkov. Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko MSP ter zagonskim podjetjem zaračuna znižane pristojbine ali jim omogoči brezplačno priglasitev.

12.   Ponudniki storitev posredovanja podatkov obvestijo pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vseh spremembah informacij, ki so jih navedli na podlagi odstavka 6, v 14 dneh od datuma spremembe.

13.   Kadar ponudnik storitev posredovanja podatkov preneha opravljati dejavnosti, v 15 dneh obvesti ustrezni pristojni organ za storitve posredovanja podatkov, določen na podlagi odstavkov 1, 2 in 3.

14.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov o vsaki priglasitvi iz odstavkov 12 in 13 brez odlašanja po elektronski poti uradno obvesti Komisijo. Komisija ustrezno posodablja javni register ponudnikov storitev posredovanja podatkov v Uniji.

Člen 13

Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov za izvedbo nalog v zvezi s priglasitvenim postopkom za storitve posredovanja podatkov, in o identiteti pristojnih organov uradno obvesti Komisijo do 24. septembra 2023. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo tudi o vsaki naknadni spremembi identitete teh pristojnih organov.

2.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov izpolnjujejo zahteve iz člena 26.

3.   Pooblastila pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov ne posegajo v pooblastila organov za varstvo podatkov, nacionalnih organov za varstvo konkurence, organov za kibernetsko varnost in drugih ustreznih sektorskih organov. Ti organi v skladu s svojimi pristojnostmi, ki izhajajo iz prava Unije in nacionalnega prava, vzpostavijo močno sodelovanje, si izmenjujejo informacije, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog v zvezi s ponudniki storitev posredovanja podatkov, ter si prizadevajo za to, da so odločitve, ki jih sprejmejo pri uporabi te uredbe, dosledne.

Člen 14

Spremljanje skladnosti

1.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov spremljajo in nadzorujejo skladnost ponudnikov storitev posredovanja podatkov z zahtevami iz tega poglavja. Na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe lahko pristojni organi za ponudnike storitev posredovanja podatkov spremljajo in nadzorujejo tudi skladnost takšnih storitev posredovanja podatkov.

2.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov lahko od ponudnikov storitev posredovanja podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov zahtevajo vse informacije, ki so potrebne za preverjanje skladnosti z zahtevami iz tega poglavja. Vsaka zahteva za informacije mora biti sorazmerna z opravljanjem naloge in mora biti obrazložena.

3.   Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov ugotovi, da ponudnik storitev posredovanja podatkov ne zagotavlja skladnosti z eno ali več zahtevami iz tega poglavja, ga o tem uradno obvesti in mu da možnost, da v 30 dneh od prejema uradnega obvestila poda svoje mnenje.

4.   Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov lahko zahteva, da kršitev iz odstavka 3 preneha v razumnem roku, v primeru resne kršitve pa takoj, ter sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev skladnosti. V zvezi s tem lahko pristojni organ za storitve posredovanja podatkov, kadar je to ustrezno:

(a)

z upravnimi postopki naloži odvračilne denarne kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, začne sodne postopke za naložitev glob ali oboje;

(b)

zahteva odložitev začetka ali začasno ustavitev opravljanja storitev posredovanja podatkov, dokler se zadevni pogoji ne spremenijo tako, kot to zahteva pristojni organ za storitve posredovanja podatkov; ali

(c)

zahteva prenehanje opravljanja storitve posredovanja podatkov, če resne ali ponavljajoče se kršitve kljub predhodnemu obvestilu v skladu z odstavkom 3 niso bile odpravljene.

Potem ko pristojni organ za storitve posredovanja podatkov odredi prenehanje opravljanja storitev posredovanja podatkov v skladu s prvim pododstavkom, točka (c), od Komisije zahteva, da ponudnika storitve posredovanja podatkov izbriše iz registra ponudnikov storitev posredovanja podatkov.

Če ponudnik storitev posredovanja podatkov odpravi kršitve, to ponovno priglasi pristojnemu organu za storitve posredovanja podatkov. Slednji o tem vsakokrat uradno obvesti Komisijo.

5.   Kadar ponudnik storitev posredovanja podatkov, ki nima sedeža v Uniji, ne imenuje zakonitega zastopnika ali kadar zakoniti zastopnik pristojnemu organu za storitve posredovanja podatkov na njegovo zahtevo ne sporoči potrebnih informacij, ki izčrpno dokazujejo usklajenost s to uredbo, lahko pristojni organ za storitve posredovanja podatkov odredi odložitev začetka ali začasno ustavitev opravljanja storitve posredovanja podatkov, dokler zakoniti zastopnik ni imenovan ali dokler potrebne informacije niso sporočene.

6.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov zadevnega ponudnika storitev posredovanja podatkov brez odlašanja uradno obvestijo o ukrepih, sprejetih na podlagi odstavkov 4 in 5, razlogih zanje, pa tudi o korakih, ki so potrebni za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, ter določijo razumen rok, v katerem mora ponudnik storitev posredovanja podatkov izpolniti te ukrepe, pri čemer ta rok ne sme biti daljši od 30 dni.

7.   Če ima ponudnik storitev posredovanja podatkov glavni sedež ali svojega zakonitega zastopnika v eni državi članici, storitve pa opravlja v drugih državah članicah, pristojni organ za storitve posredovanja podatkov države članice, v kateri ima glavni sedež ali se nahaja zakoniti zastopnik, in pristojni organi za storitve posredovanja podatkov teh drugih držav članic sodelujejo in si med seboj pomagajo. Taka pomoč in sodelovanje lahko zajemata izmenjavo informacij med zadevnimi pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov, potrebno zaradi opravljanja njihovih nalog v okviru te uredbe, in utemeljene prošnje za sprejetje ukrepov iz tega člena.

Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov v eni državi članici zaprosi za pomoč pristojni organ za storitve posredovanja podatkov v drugi državi članici, predloži ustrezno utemeljeno prošnjo. Pristojni organ za storitve posredovanja podatkov na tako prošnjo odgovori brez odlašanja in v časovnem okviru, sorazmernem z nujnostjo prošnje.

Vse informacije, izmenjane v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se zagotovi po tem odstavku, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo prošnje za pomoč.

Člen 16

Nacionalne ureditve za podatkovni altruizem

Države članice imajo lahko vzpostavljene organizacijske ali tehnične ureditve ali oboje za omogočanje podatkovnega altruizma. Države članice lahko v ta namen vzpostavijo nacionalne politike za podatkovni altruizem. S temi nacionalnimi politikami lahko posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti pomagajo, da te svoje podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja, dajo prostovoljno na voljo za podatkovni altruizem, obenem pa lahko v teh politikah določijo nujne informacije, ki jih je treba zagotoviti posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi s ponovno uporabo njihovih podatkov, ki so v splošnem interesu.

Če država članica razvije take nacionalne politike, o tem uradno obvesti Komisijo.

Člen 19

Registracija priznanih organizacij za podatkovni altruizem

1.   Subjekt, ki izpolnjuje zahteve iz člena 18, lahko predloži vlogo za registracijo v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem v državi članici, v kateri ima sedež.

2.   Subjekt, ki izpolnjuje zahteve iz člena 18 in ima sedeže v več kot eni državi članici, lahko predloži vlogo za registracijo v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem v državi članici, v kateri ima glavni sedež.

3.   Subjekt, ki sicer izpolnjuje zahteve iz člena 18, vendar nima sedeža v Uniji, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic, v katerih se ponujajo storitve podatkovnega altruizma.

Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta pooblaščen, da se pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ali posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetniki podatkov v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi s tem subjektom, poleg na zastopnika obrnejo tudi nanj ali ali pa samo nanj. Zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem in jim na njihovo zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

Šteje se, da je subjekt v pristojnosti države članice, v kateri se nahaja zakoniti zastopnik. Tak subjekt lahko predloži vlogo za registracijo v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem v navedeni državi članici. Subjekt z imenovanjem zakonitega zastopnika ne posega v pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti njemu samemu.

4.   V vlogi za registracijo iz odstavkov 1, 2 in 3 so navedene naslednje informacije:

(a)

ime subjekta;

(b)

pravni status subjekta, njegova pravna oblika in matična številka, kadar je vpisan v javni nacionalni register;

(c)

status subjekta, kadar je ustrezno;

(d)

viri dohodkov subjekta;

(e)

naslov morebitnega glavnega sedeža subjekta v Uniji in, če obstaja, podružnice v drugi državi članici ali naslov zakonitega zastopnika;

(f)

javno spletno mesto, kjer je mogoče najti popolne in najnovejše informacije o subjektu in dejavnostih, med drugim vsaj informacije iz točk (a), (b), (d), (e) in (h);

(g)

kontaktne osebe in kontaktni podatki subjekta;

(h)

cilji v splošnem interesu, ki jih subjekt namerava uresničevati z zbiranjem podatkov;

(i)

narava podatkov, ki jih subjekt namerava nadzorovati ali obdelovati, ter, v primeru osebnih podatkov, navedba kategorij osebnih podatkov;

(j)

vsa druga dokazila o izpolnjevanju zahtev iz člena 18.

5.   Kadar je subjekt predložil vse potrebne informacije na podlagi odstavka 4 in potem, ko je pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ocenil vlogo za registracijo in ugotovil, da subjekt izpolnjuje zahteve iz člena 18, subjekta v 12 tednih od prejema vloge za registracijo registrira v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Registracija velja v vseh državah članicah.

Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o vsaki registraciji uradno obvesti Komisijo. Komisija to registracijo vključi v javni register Unije za priznane organizacije za podatkovni altruizem.

6.   informacije iz odstavka 4, točke (a), (b), (f), (g) in (h), se objavijo v ustreznem javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem.

7.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem uradno obvesti ustrezni pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o vsakršni spremembi informacij, podanih na podlagi odstavka 4, v 14 dneh od datuma spremembe.

Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o vsaki taki priglasitvi brez odlašanja po elektronski poti uradno obvesti Komisijo. Komisija na podlagi take priglasitve brez odlašanja posodobi javni register Unije priznanih organizacij za podatkovni altruizem.

Člen 20

Zahteve glede preglednosti

1.   Priznane organizacije za podatkovni altruizem vodijo popolno in natančno evidenco o:

(a)

vseh fizičnih ali pravnih osebah, ki so imele možnost obdelati podatke, ki jih hrani ta priznana organizacija za podatkovni altruizem, in njihovih kontaktnih podatkih;

(b)

datumu ali trajanju obdelave osebnih podatkov ali uporabe neosebnih podatkov;

(c)

namenu obdelave v skladu z izjavo fizične ali pravne osebe, ki je dobila možnost obdelave;

(d)

morebitnih pristojbinah, ki so jih fizične ali pravne osebe plačale za obdelavo podatkov.

2.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem pripravi in ustreznemu pristojnemu organu za registracijo organizacij za podatkovni altruizem pošlje letno poročilo o dejavnostih, ki vsebuje vsaj:

(a)

informacije o dejavnostih priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(b)

opis, kako so se v zadevnem proračunskem letu uresničevali cilji v splošnem interesu, za katere so se zbirali podatki;

(c)

seznam vseh fizičnih in pravnih oseb, ki so smele obdelovati podatke, ki jih hrani subjekt, med drugim kratek opis ciljev v splošnem interesu, ki naj bi se dosegli s tako obdelavo podatkov, in opis za to uporabljenih tehničnih sredstev, vključno z opisom tehnik, uporabljenih za ohranitev zasebnosti in varstvo podatkov;

(d)

kadar je ustrezno, povzetek rezultatov obdelave podatkov, ki jo je dovolila priznana organizacija za podatkovni altruizem;

(e)

informacije o virih prihodkov priznane organizacije za podatkovni altruizem, zlasti vseh prihodkov od dajanja dostopa do podatkov, in njegovih odhodkih.

Člen 22

Pravila

1.   Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe vzpostavi pravila, v katerih določi:

(a)

ustrezne zahteve po informacijah za zagotovitev, da se posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikom podatkov, preden je podana privolitev ali dovoljenje za podatkovni altruizem, zagotovijo dovolj podrobne, jasne in pregledne informacije o uporabi podatkov, orodjih za pridobitev in umik privolitve ali dovoljenja ter ukrepih, sprejetih za preprečevanje zlorabe podatkov, danih v souporabo organizaciji za podatkovni altruizem;

(b)

ustrezne tehnične in varnostne zahteve, s katerimi zagotovi ustrezno raven varnosti glede shranjevanja in obdelave podatkov ter glede orodij za pridobitev in umik privolitve ali dovoljenja;

(c)

na multidisciplinarnem pristopu temelječe komunikacijske načrte, s katerimi ustrezne deležnike, zlasti imetnike podatkov in posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ki bi lahko svoje podatke dali v souporabo, ozavešča o podatkovnem altruizmu, imenovanju za organizacijo za podatkovni altruizem, priznano v Uniji, in samih pravilih;

(d)

priporočila o zadevnih standardih interoperabilnosti.

2.   Pravila iz odstavka 1 se pripravijo v tesnem sodelovanju z organizacijami za podatkovni altruizem in ustreznimi deležniki.

Člen 24

Spremljanje skladnosti

1.   Pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem spremljajo in nadzorujejo skladnost priznanih organizacij za podatkovni altruizem z zahtevami iz tega poglavja. Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko skladnost, ki jo zagotavljajo take priznane organizacije za podatkovni altruizem, spremlja in nadzoruje tudi na podlagi zahtevka fizične ali pravne osebe.

2.   Pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko od priznanih organizacij za podatkovni altruizem zahtevajo informacije, potrebne za preveritev skladnosti z zahtevami iz tega poglavja. Vsak zahtevek po informacijah mora biti sorazmeren z opravljanjem naloge in obrazložen.

3.   Kadar pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ugotovi, da priznana organizacija za podatkovni altruizem ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz tega poglavja, jo o tem uradno obvesti in ji da možnost, da v 30 dneh od prejema uradnega obvestila poda svoje mnenje.

4.   Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko zahteva, da se kršitev iz odstavka 3 preneha takoj ali pa v razumnem roku, ter sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje skladnosti.

5.   Če priznana organizacija za podatkovni altruizem ne izpolnjuje ene ali več zahtev iz tega poglavja niti potem, ko jo je v skladu z odstavkom 3 pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem o tem uradno obvestil, ta priznana organizacija za podatkovni altruizem:

(a)

izgubi pravico, da v pisni in govorni komunikaciji uporablja naziv „organizacija za podatkovni altruizem, priznana v Uniji“;

(b)

je izbrisan iz ustreznega javnega nacionalnega registra priznanih organizacij za podatkovni altruizem in javnega registra Unije za priznane organizacije za podatkovni altruizem.

Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem vsako odločitev o odvzemu pravice do uporabe naziva „organizacija za podatkovni altruizem, priznana v Uniji“ iz prvega pododstavka, točka (a), objavi.

6.   Če ima priznana organizacija za podatkovni altruizem glavni sedež ali svojega zakonitega zastopnika v eni državi članici, deluje pa v drugih državah članicah, pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem države članice, v kateri ima glavni sedež ali v kateri se nahaja zakoniti zastopnik, in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem teh drugih držav članic sodelujejo in si med seboj pomagajo. Taka pomoč in sodelovanje lahko zajemata izmenjavo informacij med zadevnimi pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem za namene njihovih nalog v skladu s to uredbo in utemeljene prošnje za sprejetje nadzornih ukrepov iz tega člena.

Kadar pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v eni državi članici zaprosi za pomoč pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v drugi državi članic, predloži utemeljeno prošnjo. Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem na tako prošnjo odgovori brez odlašanja in v časovnem okviru, sorazmernem z nujnostjo prošnje.

Vse informacije, izmenjane v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se zagotovi po tem odstavku, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo prošnje za pomoč.

Člen 26

Zahteve v zvezi s pristojnimi organi

1.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od ponudnikov storitev posredovanja podatkov ali priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Naloge pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko opravlja isti organ. Države članice lahko za te namene ustanovijo enega ali več novih organov ali pa uporabijo obstoječe organe.

2.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem naloge opravljajo nepristransko, pregledno, dosledno, zanesljivo in pravočasno. Pri opravljanju svojih nalog se zavzemajo za lojalno konkurenco in nediskriminacijo.

3.   Najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvedbo zadevnih nalog pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ne smejo oblikovati, proizvajati, dobavljati, nameščati, kupovati ali biti lastnik, uporabnik ali vzdrževalec storitev, ki jih ocenjujejo, niti ne smejo biti pooblaščeni zastopnik katere koli od teh oseb. To ne izključuje možnosti uporabe ocenjenih storitev, ki so potrebne za delovanje pristojnega organa za storitve posredovanja podatkov in pristojnega organa za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ali uporabe takih storitev v osebne namene.

4.   Najvišje vodstvo in osebje pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja, ki so jim naložene.

5.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem morajo razpolagati z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za izvedbo nalog, ki so jim poverjene, vključno s potrebnim tehničnim znanjem in viri.

6.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem države članice Komisiji in pristojnim organom za storitve posredovanja podatkov in pristojnim organom za registracijo organizacij za podatkovni altruizem drugih držav članic na utemeljeno prošnjo in brez odlašanja zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe. Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem meni, da so zahtevane informacije zaupne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom o poslovni in poklicni zaupnosti, Komisija in kateri koli drugi pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem zagotovijo tako zaupnost.

Člen 35

Ocena in pregled

Komisija do 24. septembra 2025 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Po potrebi se poročilu priložijo zakonodajni predlogi.

V poročilu zlasti oceni:

(a)

uporabo in delovanje pravil, ki jih glede kazni določijo države članice na podlagi člena 34;

(b)

raven skladnosti s to uredbo, ki jo zagotavljajo zakoniti zastopniki ponudnikov storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem, ki nimajo sedeža v Uniji, ter raven izvršljivosti kazni, ki se naložijo navedenim ponudnikom in organizacijam;

(c)

vrsto organizacij za podatkovni altruizem, registriranih na podlagi poglavja IV, ter pregled ciljev v splošnem interesu, za katere so podatki dani v souporabo, da bi se glede tega določila jasna merila.

Države članice Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo tega poročila.

Člen 38

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 24. septembra 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. maja 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

B. LE MAIRE


(1)  UL C 286, 16.7.2021, str. 38.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. maja 2022.

(3)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(4)  Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(5)  Uredba (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L 198, 25.7.2019, str. 64).

(6)  Uredba (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (UL L 249, 31.7.2020, str. 33).

(7)  Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L 207, 6.8.2010, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(9)  Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 in razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (UL L 303, 28.11.2018, str. 59).

(11)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(12)  Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(13)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(14)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(15)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(16)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(17)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(18)  Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(19)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(20)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(21)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(22)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(23)  Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(24)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(25)  Uredba Komisije (EU) št. 557/2013 z dne 17. junija 2013 o izvajanju Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki glede dostopa do zaupnih podatkov za znanstvene namene in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002 (UL L 164, 18.6.2013, str. 16).

(26)  Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

(27)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(28)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(29)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(30)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(31)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(33)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).



whereas









keyboard_arrow_down