keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

1.   Vsaka država članica za namene izvajanja nalog iz tega člena imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so lahko pristojni za določen sektor, da pomagajo organom javnega sektorja, ki odobrijo ali zavrnejo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih pristojnih organov ali pa se zanašajo na obstoječe organe javnega sektorja ali na notranje službe organov javnega sektorja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi.

2.   Pristojne organe se lahko pooblasti, da odobrijo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, v katerem je določena odobritev takega dostopa. Za te pristojne organe se pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo uporabljajo členi 4, 5, 6 in 9.

3.   Pristojni organi imajo za izvajanje nalog, za katere so zadolženi, na voljo ustrezne pravne, finančne, tehnične in človeške vire, vključno s potrebnim tehničnim znanjem, da lahko ravnajo v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom v zvezi z ureditvami dostopa do kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   Pomoč iz odstavka 1 po potrebi vključuje:

5.   Vsaka država članica Komisijo do 24. septembra 2023 uradno obvesti o identiteti pristojnih organov, imenovanih na podlagi odstavka 1. Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti tudi o vsaki naknadni spremembi identitete teh pristojnih organov.

1.   Države članice zagotovijo, da so vse ustrezne informacije o uporabi členov 5 in 6 na razpolago in zlahka dostopne prek enotne informacijske točke. Države članice kot enotno informacijsko točko vzpostavijo nov organ ali imenujejo obstoječi organ ali strukturo. Enotna informacijska točka je lahko povezana s sektorskimi, regionalnimi ali lokalnimi informacijskimi točkami. Funkcije enotne informacijske točke so lahko avtomatizirane, če organ javnega sektorja zagotavlja ustrezno podporo.

2.   Enotna informacijska točka je pristojna za sprejemanje poizvedb ali zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih posreduje – po avtomatizirani poti, kadar je možno in ustrezno – pristojnim organom javnega sektorja ali po potrebi pristojnim organom iz člena 7(1). Enotna informacijska točka po elektronski poti da na voljo seznam virov, po katerem je omogočeno iskanje po vseh razpoložljivih virih podatkov, po potrebi vključno z viri podatkov, ki so na voljo v sektorskih, regionalnih ali lokalnih informacijskih točkah, na katerem so ustrezne informacije, ki opisujejo razpoložljive podatke, med drugim vsaj format in velikost podatkov ter pogoje za njihovo ponovno uporabo.

3.   Enotna informacijska točka lahko vzpostavi ločen, poenostavljen in dokumentacijsko dobro opremljen informacijski kanal za MSP in zagonska podjetja, namenjen obravnavi njihovih potreb in zmogljivosti pri zahtevanju ponovne uporabe kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   Komisija vzpostavi enotno evropsko točko dostopa, ki nudi elektronski register, z omogočenim iskanjem, v katerem so podatki, ki so na voljo pri nacionalnih enotnih informacijskih točkah, in dodatne informacije o tem, kako zahtevati podatke prek teh nacionalnih enotnih informacijskih točk.

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki bodo odgovorni za javni nacionalni register priznanih organizacij za podatkovni altruizem.

Pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem izpolnjujejo zahteve iz člena 26.

2.   Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o identiteti svojih pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem do 24. septembra 2023. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo tudi o vsaki naknadni spremembi identitete teh pristojnih organov.

3.   Pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem na ravni posamezne države članice svoje naloge opravlja v sodelovanju z zadevnim organom za varstvo podatkov, kadar so te naloge povezane z obdelavo osebnih podatkov, in z ustreznimi sektorskimi organi te države članice.

1.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od ponudnikov storitev posredovanja podatkov ali priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Naloge pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko opravlja isti organ. Države članice lahko za te namene ustanovijo enega ali več novih organov ali pa uporabijo obstoječe organe.

2.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem naloge opravljajo nepristransko, pregledno, dosledno, zanesljivo in pravočasno. Pri opravljanju svojih nalog se zavzemajo za lojalno konkurenco in nediskriminacijo.

3.   Najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvedbo zadevnih nalog pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ne smejo oblikovati, proizvajati, dobavljati, nameščati, kupovati ali biti lastnik, uporabnik ali vzdrževalec storitev, ki jih ocenjujejo, niti ne smejo biti pooblaščeni zastopnik katere koli od teh oseb. To ne izključuje možnosti uporabe ocenjenih storitev, ki so potrebne za delovanje pristojnega organa za storitve posredovanja podatkov in pristojnega organa za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ali uporabe takih storitev v osebne namene.

4.   Najvišje vodstvo in osebje pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja, ki so jim naložene.

5.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem morajo razpolagati z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za izvedbo nalog, ki so jim poverjene, vključno s potrebnim tehničnim znanjem in viri.

6.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem države članice Komisiji in pristojnim organom za storitve posredovanja podatkov in pristojnim organom za registracijo organizacij za podatkovni altruizem drugih držav članic na utemeljeno prošnjo in brez odlašanja zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe. Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem meni, da so zahtevane informacije zaupne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom o poslovni in poklicni zaupnosti, Komisija in kateri koli drugi pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem zagotovijo tako zaupnost.