Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1. Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2. Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)	politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)	politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)	cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)	po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)	izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)	organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)	upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)	varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)	varnost operacij;

(j)	varnost komunikacij;

(k)	pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)	po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)	varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)	obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)	upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)	spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3. Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)	tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)	konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)	uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)	uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)	kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)	proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)	vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)	vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)	redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)	kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)	z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)	s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 9

Načrti za kibernetsko varnost

1. Najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije na podlagi ocene kibernetskovarnostne zrelosti, opravljene na podlagi člena 7, in ob upoštevanju sredstev in tveganj za kibernetsko varnost, opredeljenih v okviru, ter ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, sprejetih na podlagi člena 8, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru do 8. januarja 2026 odobri načrt za kibernetsko varnost. Cilj načrta za kibernetsko varnost je izboljšati splošno kibernetsko varnost subjekta Unije, s tem pa prispevati k zvišanju visoke skupne ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije. Načrt za kibernetsko varnost vključuje najmanj ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, sprejete na podlagi člena 8. Načrt za kibernetsko varnost se pregleda vsaki dve leti ali bolj pogosto, kadar je to potrebno, in sicer na podlagi ocen kibernetskovarnostne zrelosti, izvedenih na podlagi člena 7, ali morebitnega vsebinskega pregledu okvira.

2. Načrt za kibernetsko varnost vključuje načrt subjekta Unije za obvladovanje kibernetskih kriz za večje incidente.

3. Subjekt Unije svoj dokončan načrt za kibernetsko varnost predloži Medinstitucionalnemu odboru za kibernetsko varnost, ustanovljenemu na podlagi člena 10.

POGLAVJE III

MEDINSTITUCIONALNI ODBOR ZA KIBERNETSKO VARNOST

Člen 11

Naloge IICB

IICB pri izvrševanju svojih dolžnosti zlasti:

(a)	zagotavlja usmeritve vodji CERT-EU;

(b)	učinkovito spremlja in nadzoruje izvajanje te uredbe ter subjekte Unije podpira pri izboljševanju njihove kibernetske varnosti, po potrebi tudi tako, da od subjektov Unije in CERT-EU zahteva ad hoc poročila;

(c)	po strateški razpravi sprejme večletno strategijo za dvig ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije, to strategijo redno ocenjuje, in v vsakem primeru vsakih pet let, ter jo po potrebi spremeni;

(d)

pripravi metodologijo in organizacijske vidike za izvajanje prostovoljnih medsebojnih strokovnih pregledov s strani subjektov Unije, da bi se učili iz skupnih izkušenj, okrepili medsebojno zaupanje, dosegli visoko skupno raven kibernetske varnosti ter okrepili zmogljivosti subjektov Unije na področju kibernetske varnosti, pri čemer te medsebojne strokovne preglede izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki jih imenuje subjekt Unije, ki ni subjekt Unije, ki se pregleduje, metodologija pa temelji na členu 19 Direktive (EU) 2022/2555 in je po potrebi prilagojena subjektom Unije;

(e)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letni delovni program CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(f)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri katalog storitev CERT-EU in vse posodobitve tega kataloga;

(g)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letno finančno načrtovanje prihodkov in izdatkov, vključno z osebjem, za dejavnosti CERT-EU;

(h)	na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri ureditve izvajanja sporazumov o ravni storitev;

(i)	preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU in ki zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(j)	odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na podlagi predloga vodje CERT-EU;

(k)	odobri dogovore o sodelovanju ter sporazume ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti na podlagi člena 18;

(l)	sprejme smernice in priporočila na podlagi predloga CERT-EU v skladu s členom 14 ter CERT-EU naroči izdajo, umik ali spremembo predloga smernic ali priporočil ali poziva k ukrepanju;

(m)	vzpostavi tehnične svetovalne skupine s posebnimi nalogami za pomoč IICB pri njegovem delu, odobri njihove mandate in imenuje njihove predsednike;

(n)	prejema in ocenjuje dokumente in poročila, ki jih na podlagi te uredbe predložijo subjekti Unije, kot so ocene kibernetskovarnostne zrelosti;

(o)	podpira ustanovitev neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost subjektov Unije ob podpori ENISA, da bi olajšali izmenjavo dobrih praks in informacij v zvezi z izvajanjem te uredbe;

(p)	ob upoštevanju informacij o ugotovljenih tveganjih za kibernetsko varnost in pridobljenih izkušnjah, ki jih posreduje CERT-EU, spremlja ustreznost ureditev medsebojne povezljivosti med okolji IKT subjektov Unije ter svetuje o možnih izboljšavah;

(q)

pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz, da se na operativni ravni podpre usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeva k redni izmenjavi ustreznih informacij, zlasti o vplivu in resnosti večjih incidentov ter možnih načinih za blažitev njihovih posledic;

(r)	usklajuje sprejemanje načrtov za obvladovanje kibernetskih kriz iz člena 9(2) za posamezne subjekte Unije;

(s)

sprejme priporočila o varnosti dobavne verige iz člena 8(2), prvi pododstavek, točka (m), pri čemer upošteva rezultate usklajenih ocen varnostnih tveganj na ravni Unije za kritične dobavne verige iz člena 22 Direktive (EU) 2022/2555 v podporo subjektom Unije pri sprejemanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost.

Člen 12

Skladnost

1. IICB na podlagi člena 10(2) in člena 11 učinkovito spremlja izvajanje te uredbe ter sprejetih smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju s strani subjektov Unije. IICB lahko od subjektov Unije zahteva informacije ali dokumentacijo, potrebne za ta namen. Za namen sprejetja ukrepov za skladnost na podlagi tega člena zadevni subjekt Unije, kadar je neposredno zastopan v IICB, nima glasovalnih pravic.

2. Kadar IICB ugotovi, da subjekt Unije ni učinkovito izvajal te uredbe ali smernic, priporočil ali pozivov k ukrepanju, izdanih na podlagi te uredbe, lahko brez poseganja v notranje postopke zadevnega subjekta Unije in po tem, ko je zadevnemu subjektu Unije dal možnost, da predloži svoja opažanja:

(a)	subjektu Unije, pri katerem so bile opažene vrzeli pri izvajanju te uredbe, sporoči obrazloženo mnenje;

(b)	po posvetovanju s CERT-EU zadevnemu subjektu Unije zagotovi smernice za zagotovitev, da so njegov okvir, ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, načrt za kibernetsko varnost in poročanje skladni s to uredbo v določenem obdobju;

(c)	izda opozorilo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem obdobju, vključno s priporočili za spremembo ukrepov, ki jih je zadevni subjekt Unije sprejel na podlagi te uredbe;

(d)	zadevnemu subjektu Unije izda utemeljeno uradno obvestilo, v primeru, da pomanjkljivosti, ugotovljene v opozorilu, izdanem na podlagi točke (c), niso bile ustrezno odpravljene v določenem roku;

(e)

izda:

(i)	priporočilo za izvedbo revizije ali

(ii)	zahtevo, da revizijo izvede neodvisna revizijska služba;

(f)	če je ustrezno, obvesti Računsko sodišče v okviru svojih pristojnosti o domnevni neskladnosti;

(g)	izda priporočilo, naj vse države članice in subjekti Unije začasno prekinejo prenose podatkov zadevnemu subjektu Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (c), je krog prejemnikov opozorila ustrezno omejen, kadar je to potrebno zaradi tveganja za kibernetsko varnost.

Opozorila in priporočila, izdana na podlagi prvega pododstavka, se naslovijo na najvišjo raven vodenja zadevnega subjekta Unije.

3. Kadar IICB sprejme ukrepe na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točke (a) do (g), zadevni subjekt Unije zagotovi podrobnosti ukrepov in dejavnosti, sprejetih za odpravo domnevnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil IICB. Subjekt Unije te podrobnosti predloži v razumnem roku, o katerem se dogovori z IICB.

4. Kadar IICB meni, da subjekt Unije vztrajno krši to uredbo neposredno zaradi dejanj ali opustitev dejanj uradnika ali drugega uslužbenca Unije, tudi na najvišji ravni vodenja, IICB zahteva, da zadevni subjekt Unije sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo, da razmisli o sprejetju disciplinskih ukrepov v skladu s pravili in postopki, določenimi v kadrovskih predpisih in vseh drugih veljavnih pravilih in postopkih. V ta namen IICB zadevnemu subjektu Unije posreduje potrebne informacije.

5. Kadar subjekti Unije uradno obvestijo, da ne morejo spoštovati rokov iz člena 6(1) in člena 8(1), lahko IICB v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju velikosti subjekta Unije odobri podaljšanje teh rokov.

POGLAVJE IV

CERT-EU

Člen 13

Poslanstvo in naloge CERT-EU

1. Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti netajnega okolja IKT subjektov Unije, tako da jim svetuje glede kibernetske varnosti, jim pomaga preprečiti, odkriti, obvladovati in ublažiti incidente ter se odzivati nanje in okrevati po njih, deluje pa tudi kot njihovo vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za usklajevanje odzivanja na incidente.

2. CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije s subjekti Unije o kibernetskih grožnjah, ranljivostih ter incidentih na netajni infrastrukturi IKT. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni subjektov Unije, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

3. CERT-EU za pomoč subjektom Unije izvaja naslednje naloge:

(a)	podpira jih pri izvajanju te uredbe in prispeva k usklajevanju izvajanja te uredbe z ukrepi iz člena 14(1) ali ad hoc poročili, ki jih zahteva IICB;

(b)	ponuja standardne storitve skupine CSIRT subjektom Unije s svežnjem storitev za kibernetsko varnost, opisanih v katalogu storitev (osnovne storitve);

(c)	vzdržuje mrežo podobnih institucij, organov in agencij ter partnerjev za podporo storitev, kot so navedene v členih 17 in 18;

(d)	IICB opozori na vse težave, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe ter izvajanje smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju;

(e)	na podlagi informacij iz odstavka 2 in v tesnem sodelovanju z ENISA prispeva k situacijskem zavedanju na področju kibernetske varnosti v Uniji;

(f)	usklajuje obvladovanje večjih incidentov;

(g)	deluje na strani subjektov Unije kot enakovreden koordinatorju, imenovanemu za usklajeno razkrivanje ranljivosti na podlagi člena 12(1) Direktive (EU) 2022/2555;

(h)	na zahtevo subjekta Unije zagotovi proaktivno neinvazivno pregledovanje javno dostopnih omrežnih in informacijskih sistemov tega subjekta Unije.

Informacije iz prvega pododstavka, točka (e), se po potrebi in kadar je to ustrezno ter ob upoštevanju ustreznih pogojev zaupnosti izmenjujejo z IICB, mrežo skupin CSIRT ter Obveščevalnim in situacijskim centrom Evropske unije (EU INTCEN).

4. CERT-EU lahko v skladu s členom 17 ali 18, kot je ustrezno, sodeluje z ustreznimi skupnostmi za kibernetsko varnost v Uniji in njenih državah članicah, vključno na naslednjih področjih:

(a)	pripravljenost, obvladovanje incidentov, izmenjava informacij in odzivanje na krize na tehnični ravni v zvezi s primeri, povezanimi s subjekti Unije;

(b)	operativno sodelovanje v zvezi z mrežo skupin CSIRT, vključno z vzajemno pomočjo;

(c)	obveščevalni podatki o kibernetskih grožnjah, vključno s situacijskim zavedanjem;

(d)	vsaka tema, ki zahteva tehnično strokovno znanje CERT-EU na področju kibernetske varnosti.

5. CERT-EU v okviru svoje pristojnosti strukturirano sodeluje z ENISA pri krepitvi zmogljivosti, operativnem sodelovanju in dolgoročnih strateških analizah kibernetskih groženj v skladu z Uredbo (EU) 2019/881. CERT-EU lahko sodeluje in izmenjuje informacije z Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6. CERT-EU lahko zagotavlja naslednje storitve, ki niso opisane v njegovem katalogu storitev (storitve, ki se zaračunajo):

(a)

storitve, ki podpirajo kibernetsko varnost okolja IKT subjektov Unije, razen storitev iz odstavka 3, in sicer na podlagi sporazumov o ravni storitev in glede na razpoložljive vire, zlasti spremljanje mreže širokega spektra, vključno s primarnim spremljanjem 24 ur na dan sedem dni v tednu za zelo resne kibernetske grožnje;

(b)	storitve, ki podpirajo operacije ali projekte subjektov Unije za kibernetsko varnost, razen tistih za zaščito njihovih okolij IKT, in sicer na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB;

(c)	na zahtevo proaktivno pregledovanje omrežnih in informacijskih sistemov zadevnega subjekta Unije, da se odkrijejo ranljivosti, ki bi lahko imele pomemben vpliv;

(d)	storitve, ki podpirajo varnost okolja IKT organizacij, ki niso subjekti Unije, ki tesno sodelujejo s subjekti Unije, ker so jim na primer bile dodeljene naloge ali odgovornosti na podlagi prava Unije, na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (d), lahko CERT-EU s predhodno odobritvijo IICB izjemoma sklene sporazume o ravni storitev s subjekti, ki niso subjekti Unije.

7. CERT-EU organizira vaje na področju kibernetske varnosti in lahko v njih sodeluje ali priporoča udeležbo na obstoječih vajah, v tesnem sodelovanju z agencijo ENISA, kadar je to primerno, da preizkusi raven kibernetske varnosti subjektov Unije.

8. CERT-EU lahko subjektom Unije zagotovi pomoč v zvezi z incidenti v omrežnih in informacijskih sistemih, v katerih se obravnavajo tajni podatki EU, kadar zadevni subjekti Unije to izrecno zahtevajo v skladu s svojimi postopki. Zagotavljanje pomoči s strani CERT-EU na podlagi tega odstavka ne posega v veljavna pravila v zvezi z varstvom tajnih podatkov.

9. CERT-EU obvesti subjekte Unije o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

10. CERT-EU z visoko stopnjo zaupnosti in zanesljivosti prek ustreznih mehanizmov sodelovanja in linij poročanja prispeva ustrezne in anonimizirane informacije o večjih incidentih in načinu, kako se jih je obravnavalo. Te informacije se vključijo v poročilo iz člena 10(14).

11. CERT-EU v sodelovanju z ENVP podpira zadevne subjekte Unije pri obravnavanju incidentov, katerih posledica je kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer se ne posega v pristojnosti in naloge ENVP kot nadzornega organa na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

12. CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe subjektov Unije, ki skrbijo za vprašanja politike, zagotavlja tehnične nasvete ali prispevek o ustreznih zadevah politike.

Člen 14

Smernice, priporočila in pozivi k ukrepanju

1. CERT-EU podpira izvajanje te uredbe z izdajo:

(a)	pozivov k ukrepanju, ki opisujejo nujne varnostne ukrepe, ki naj bi jih subjekti Unije nujno sprejeli v določenem časovnem obdobju;

(b)	predlogov za IICB za smernice, naslovljene na vse ali podskupino subjektov Unije;

(c)	predlogov za IICB za priporočila, naslovljena na posamezne subjekte Unije.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (a), zadevni subjekt Unije po prejemu poziva k ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja obvesti CERT-EU o tem, kako so se nujni varnostni ukrepi izvajali.

2. Smernice in priporočila lahko vključujejo:

(a)

skupne metodologije in model za oceno kibernetskovarnostne zrelosti subjektov Unije, vključno z ustreznimi lestvicami ali ključnimi kazalniki uspešnosti, ki služijo kot referenca v podporo stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v vseh subjektih Unije ter olajšujejo prednostno razvrščanje področij in ukrepov na področju kibernetske varnosti ob upoštevanju odnosa subjektov do kibernetske varnosti;

(b)	ureditve obvladovanja tveganj za kibernetsko varnost ali njegove izboljšave in ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost;

(c)	ureditve ocen kibernetskovarnostne zrelosti in načrtov za kibernetsko varnost;

(d)	kadar je primerno, uporabo skupne tehnologije, arhitekture, odprtokodnih in povezanih dobrih praks s ciljem doseganja interoperabilnosti in skupnih standardov, vključno z usklajenim pristopom k varnosti dobavne verige;

(e)	po potrebi informacije za lažjo uporabo instrumentov za skupna javna naročila za nakup ustreznih storitev in izdelkov na področju kibernetske varnosti od tretjih dobaviteljev;

(f)	dogovori o izmenjavi informacij na podlagi člena 20.

Člen 23

Obvladovanje večjih incidentov

1. IICB na podlagi člena 11, točka (q), v tesnem sodelovanju s CERT-EU in ENISA pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz na podlagi dejavnosti iz člena 22(2), da bi na operativni ravni podprl usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeval k redni izmenjavi ustreznih informacij med subjekti Unije in državami članicami. Načrt za obvladovanje kibernetskih kriz vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)	ureditve glede usklajevanja in prenašanja informacij med subjekti Unije za obvladovanje večjih incidentov na operativni ravni;

(b)	skupne standardne operativne postopke (SOP);

(c)	skupno taksonomijo resnosti večjih incidentov in sprožilnih točk za krize;

(d)	redne vaje;

(e)	varne komunikacijske kanale, ki jih je treba uporabljati.

2. Predstavnik Komisije v IICB je ob upoštevanju načrta za obvladovanje kibernetskih kriz, pripravljenega na podlagi odstavka 1 tega člena, in brez poseganja v člen 16(2), prvi pododstavek, Direktive (EU) 2022/2555, kontaktna točka za izmenjavo ustreznih informacij v zvezi z večjimi incidenti z mrežo EU-CyCLONe.

3. CERT-EU usklajuje subjekte Unije pri obvladovanju večjih incidentov. Vzdržuje zbirko razpoložljivega tehničnega strokovnega znanja, ki bi bilo potrebno za odzivanje v primeru večjih incidentov, in pomaga IICB pri usklajevanju načrtov subjektov Unije za obvladovanje kibernetskih kriz v primeru večjih incidentov iz člena 9(2).

4. Subjekti Unije prispevajo v zbirko tehničnega strokovnega znanja, tako da zagotavljajo letno posodobljen seznam strokovnjakov, ki so na voljo v njihovih organizacijah, z navedbo njihovih posebnih tehničnih znanj in spretnosti.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

whereas

keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

Cyber Resilience Act 2023/2841 SL