search


keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2841 SL cercato: 'področju' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index področju:


whereas področju:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 945

 

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1.   Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2.   Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)

politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)

politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)

cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)

po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)

izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)

organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)

upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)

varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)

varnost operacij;

(j)

varnost komunikacij;

(k)

pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)

po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)

varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)

obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)

upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)

spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3.   Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)

tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)

konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)

uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)

uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)

kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)

proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)

vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)

vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)

redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)

kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)

z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)

s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 11

Naloge IICB

IICB pri izvrševanju svojih dolžnosti zlasti:

(a)

zagotavlja usmeritve vodji CERT-EU;

(b)

učinkovito spremlja in nadzoruje izvajanje te uredbe ter subjekte Unije podpira pri izboljševanju njihove kibernetske varnosti, po potrebi tudi tako, da od subjektov Unije in CERT-EU zahteva ad hoc poročila;

(c)

po strateški razpravi sprejme večletno strategijo za dvig ravni kibernetske varnosti v subjektih Unije, to strategijo redno ocenjuje, in v vsakem primeru vsakih pet let, ter jo po potrebi spremeni;

(d)

pripravi metodologijo in organizacijske vidike za izvajanje prostovoljnih medsebojnih strokovnih pregledov s strani subjektov Unije, da bi se učili iz skupnih izkušenj, okrepili medsebojno zaupanje, dosegli visoko skupno raven kibernetske varnosti ter okrepili zmogljivosti subjektov Unije na področju kibernetske varnosti, pri čemer te medsebojne strokovne preglede izvajajo strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki jih imenuje subjekt Unije, ki ni subjekt Unije, ki se pregleduje, metodologija pa temelji na členu 19 Direktive (EU) 2022/2555 in je po potrebi prilagojena subjektom Unije;

(e)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letni delovni program CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(f)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri katalog storitev CERT-EU in vse posodobitve tega kataloga;

(g)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri letno finančno načrtovanje prihodkov in izdatkov, vključno z osebjem, za dejavnosti CERT-EU;

(h)

na podlagi predloga vodje CERT-EU odobri ureditve izvajanja sporazumov o ravni storitev;

(i)

preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU in ki zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(j)

odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na podlagi predloga vodje CERT-EU;

(k)

odobri dogovore o sodelovanju ter sporazume ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti na podlagi člena 18;

(l)

sprejme smernice in priporočila na podlagi predloga CERT-EU v skladu s členom 14 ter CERT-EU naroči izdajo, umik ali spremembo predloga smernic ali priporočil ali poziva k ukrepanju;

(m)

vzpostavi tehnične svetovalne skupine s posebnimi nalogami za pomoč IICB pri njegovem delu, odobri njihove mandate in imenuje njihove predsednike;

(n)

prejema in ocenjuje dokumente in poročila, ki jih na podlagi te uredbe predložijo subjekti Unije, kot so ocene kibernetskovarnostne zrelosti;

(o)

podpira ustanovitev neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost subjektov Unije ob podpori ENISA, da bi olajšali izmenjavo dobrih praks in informacij v zvezi z izvajanjem te uredbe;

(p)

ob upoštevanju informacij o ugotovljenih tveganjih za kibernetsko varnost in pridobljenih izkušnjah, ki jih posreduje CERT-EU, spremlja ustreznost ureditev medsebojne povezljivosti med okolji IKT subjektov Unije ter svetuje o možnih izboljšavah;

(q)

pripravi načrt za obvladovanje kibernetskih kriz, da se na operativni ravni podpre usklajeno obvladovanje večjih incidentov, ki vplivajo na subjekte Unije, in prispeva k redni izmenjavi ustreznih informacij, zlasti o vplivu in resnosti večjih incidentov ter možnih načinih za blažitev njihovih posledic;

(r)

usklajuje sprejemanje načrtov za obvladovanje kibernetskih kriz iz člena 9(2) za posamezne subjekte Unije;

(s)

sprejme priporočila o varnosti dobavne verige iz člena 8(2), prvi pododstavek, točka (m), pri čemer upošteva rezultate usklajenih ocen varnostnih tveganj na ravni Unije za kritične dobavne verige iz člena 22 Direktive (EU) 2022/2555 v podporo subjektom Unije pri sprejemanju učinkovitih in sorazmernih ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost.

Člen 13

Poslanstvo in naloge CERT-EU

1.   Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti netajnega okolja IKT subjektov Unije, tako da jim svetuje glede kibernetske varnosti, jim pomaga preprečiti, odkriti, obvladovati in ublažiti incidente ter se odzivati nanje in okrevati po njih, deluje pa tudi kot njihovo vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za usklajevanje odzivanja na incidente.

2.   CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije s subjekti Unije o kibernetskih grožnjah, ranljivostih ter incidentih na netajni infrastrukturi IKT. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni subjektov Unije, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

3.   CERT-EU za pomoč subjektom Unije izvaja naslednje naloge:

(a)

podpira jih pri izvajanju te uredbe in prispeva k usklajevanju izvajanja te uredbe z ukrepi iz člena 14(1) ali ad hoc poročili, ki jih zahteva IICB;

(b)

ponuja standardne storitve skupine CSIRT subjektom Unije s svežnjem storitev za kibernetsko varnost, opisanih v katalogu storitev (osnovne storitve);

(c)

vzdržuje mrežo podobnih institucij, organov in agencij ter partnerjev za podporo storitev, kot so navedene v členih 17 in 18;

(d)

IICB opozori na vse težave, ki se nanašajo na izvajanje te uredbe ter izvajanje smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju;

(e)

na podlagi informacij iz odstavka 2 in v tesnem sodelovanju z ENISA prispeva k situacijskem zavedanju na področju kibernetske varnosti v Uniji;

(f)

usklajuje obvladovanje večjih incidentov;

(g)

deluje na strani subjektov Unije kot enakovreden koordinatorju, imenovanemu za usklajeno razkrivanje ranljivosti na podlagi člena 12(1) Direktive (EU) 2022/2555;

(h)

na zahtevo subjekta Unije zagotovi proaktivno neinvazivno pregledovanje javno dostopnih omrežnih in informacijskih sistemov tega subjekta Unije.

Informacije iz prvega pododstavka, točka (e), se po potrebi in kadar je to ustrezno ter ob upoštevanju ustreznih pogojev zaupnosti izmenjujejo z IICB, mrežo skupin CSIRT ter Obveščevalnim in situacijskim centrom Evropske unije (EU INTCEN).

4.   CERT-EU lahko v skladu s členom 17 ali 18, kot je ustrezno, sodeluje z ustreznimi skupnostmi za kibernetsko varnost v Uniji in njenih državah članicah, vključno na naslednjih področjih:

(a)

pripravljenost, obvladovanje incidentov, izmenjava informacij in odzivanje na krize na tehnični ravni v zvezi s primeri, povezanimi s subjekti Unije;

(b)

operativno sodelovanje v zvezi z mrežo skupin CSIRT, vključno z vzajemno pomočjo;

(c)

obveščevalni podatki o kibernetskih grožnjah, vključno s situacijskim zavedanjem;

(d)

vsaka tema, ki zahteva tehnično strokovno znanje CERT-EU na področju kibernetske varnosti.

5.   CERT-EU v okviru svoje pristojnosti strukturirano sodeluje z ENISA pri krepitvi zmogljivosti, operativnem sodelovanju in dolgoročnih strateških analizah kibernetskih groženj v skladu z Uredbo (EU) 2019/881. CERT-EU lahko sodeluje in izmenjuje informacije z Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6.   CERT-EU lahko zagotavlja naslednje storitve, ki niso opisane v njegovem katalogu storitev (storitve, ki se zaračunajo):

(a)

storitve, ki podpirajo kibernetsko varnost okolja IKT subjektov Unije, razen storitev iz odstavka 3, in sicer na podlagi sporazumov o ravni storitev in glede na razpoložljive vire, zlasti spremljanje mreže širokega spektra, vključno s primarnim spremljanjem 24 ur na dan sedem dni v tednu za zelo resne kibernetske grožnje;

(b)

storitve, ki podpirajo operacije ali projekte subjektov Unije za kibernetsko varnost, razen tistih za zaščito njihovih okolij IKT, in sicer na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB;

(c)

na zahtevo proaktivno pregledovanje omrežnih in informacijskih sistemov zadevnega subjekta Unije, da se odkrijejo ranljivosti, ki bi lahko imele pomemben vpliv;

(d)

storitve, ki podpirajo varnost okolja IKT organizacij, ki niso subjekti Unije, ki tesno sodelujejo s subjekti Unije, ker so jim na primer bile dodeljene naloge ali odgovornosti na podlagi prava Unije, na podlagi pisnih sporazumov in s predhodno odobritvijo IICB.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (d), lahko CERT-EU s predhodno odobritvijo IICB izjemoma sklene sporazume o ravni storitev s subjekti, ki niso subjekti Unije.

7.   CERT-EU organizira vaje na področju kibernetske varnosti in lahko v njih sodeluje ali priporoča udeležbo na obstoječih vajah, v tesnem sodelovanju z agencijo ENISA, kadar je to primerno, da preizkusi raven kibernetske varnosti subjektov Unije.

8.   CERT-EU lahko subjektom Unije zagotovi pomoč v zvezi z incidenti v omrežnih in informacijskih sistemih, v katerih se obravnavajo tajni podatki EU, kadar zadevni subjekti Unije to izrecno zahtevajo v skladu s svojimi postopki. Zagotavljanje pomoči s strani CERT-EU na podlagi tega odstavka ne posega v veljavna pravila v zvezi z varstvom tajnih podatkov.

9.   CERT-EU obvesti subjekte Unije o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

10.   CERT-EU z visoko stopnjo zaupnosti in zanesljivosti prek ustreznih mehanizmov sodelovanja in linij poročanja prispeva ustrezne in anonimizirane informacije o večjih incidentih in načinu, kako se jih je obravnavalo. Te informacije se vključijo v poročilo iz člena 10(14).

11.   CERT-EU v sodelovanju z ENVP podpira zadevne subjekte Unije pri obravnavanju incidentov, katerih posledica je kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer se ne posega v pristojnosti in naloge ENVP kot nadzornega organa na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

12.   CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe subjektov Unije, ki skrbijo za vprašanja politike, zagotavlja tehnične nasvete ali prispevek o ustreznih zadevah politike.

Člen 14

Smernice, priporočila in pozivi k ukrepanju

1.   CERT-EU podpira izvajanje te uredbe z izdajo:

(a)

pozivov k ukrepanju, ki opisujejo nujne varnostne ukrepe, ki naj bi jih subjekti Unije nujno sprejeli v določenem časovnem obdobju;

(b)

predlogov za IICB za smernice, naslovljene na vse ali podskupino subjektov Unije;

(c)

predlogov za IICB za priporočila, naslovljena na posamezne subjekte Unije.

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (a), zadevni subjekt Unije po prejemu poziva k ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja obvesti CERT-EU o tem, kako so se nujni varnostni ukrepi izvajali.

2.   Smernice in priporočila lahko vključujejo:

(a)

skupne metodologije in model za oceno kibernetskovarnostne zrelosti subjektov Unije, vključno z ustreznimi lestvicami ali ključnimi kazalniki uspešnosti, ki služijo kot referenca v podporo stalnemu izboljševanju kibernetske varnosti v vseh subjektih Unije ter olajšujejo prednostno razvrščanje področij in ukrepov na področju kibernetske varnosti ob upoštevanju odnosa subjektov do kibernetske varnosti;

(b)

ureditve obvladovanja tveganj za kibernetsko varnost ali njegove izboljšave in ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost;

(c)

ureditve ocen kibernetskovarnostne zrelosti in načrtov za kibernetsko varnost;

(d)

kadar je primerno, uporabo skupne tehnologije, arhitekture, odprtokodnih in povezanih dobrih praks s ciljem doseganja interoperabilnosti in skupnih standardov, vključno z usklajenim pristopom k varnosti dobavne verige;

(e)

po potrebi informacije za lažjo uporabo instrumentov za skupna javna naročila za nakup ustreznih storitev in izdelkov na področju kibernetske varnosti od tretjih dobaviteljev;

(f)

dogovori o izmenjavi informacij na podlagi člena 20.

Člen 22

Usklajevanje odzivanja na incidente in sodelovanje

1.   CERT-EU, ki deluje kot vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in usklajevanje odzivanja na incidente, olajša izmenjavo informacij v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi in skorajšnjimi incidenti med:

(a)

subjekti Unije;

(b)

sorodnimi organi iz členov 17 in 18.

2.   CERT-EU po potrebi v tesnem sodelovanju z ENISA olajša usklajevanje med subjekti Unije v zvezi z odzivanjem na incidente, vključno s:

(a)

prispevkom k doslednemu zunanjemu komuniciranju;

(b)

medsebojno podporo, kot je izmenjava informacij, pomembnih za subjekte Unije, ali zagotavljanje pomoči, po potrebi neposredno na kraju samem;

(c)

optimalno uporabo operativnih virov;

(d)

usklajevanjem z drugimi mehanizmi za odzivanje na krize na ravni Unije.

3.   CERT-EU v tesnem sodelovanju z ENISA podpira subjekte Unije v zvezi s situacijskim zavedanjem o incidentih, kibernetskih grožnjah, ranljivostih, in skorajšnjih incidentih ter pri izmenjavi najnovejših dosežkov na področju kibernetske varnosti.

4.   IICB do 8. januarja 2025 na podlagi predloga CERT-EU sprejme smernice ali priporočila o usklajevanju odzivanja na incidente in sodelovanju v zvezi s pomembnimi incidenti. Kadar obstaja sum, da je incident kaznivo dejanje, CERT-EU svetuje o tem, kako incident brez nepotrebnega odlašanja prijaviti organom kazenskega pregona.

5.   CERT-EU lahko na posebno zahtevo države članice in z odobritvijo zadevnih subjektov Unije povabi strokovnjake s seznama iz člena 23(4), da prispevajo k odzivu na večji incident, ki vpliva na to državo članico, ali kibernetski incident velikih razsežnosti v skladu s členom 15(3), točka (g), Direktive (EU) 2022/2555. IICB na podlagi predloga CERT-EU odobri posebna pravila o dostopu do tehničnih strokovnjakov iz subjektov Unije ter njihovem sodelovanju.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 13. decembra 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

P. NAVARRO RÍOS


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. novembra 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. decembra 2023.

(2)  Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).

(3)  Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 (Akt o kibernetski varnosti) (UL L 151, 7.6.2019, str. 15).

(4)  Dogovor med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Svetom Evropske unije, Evropsko komisijo, Sodiščem Evropske unije, Evropsko centralno banko, Evropskim računskim sodiščem, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim odborom regij in Evropsko investicijsko banko o organizaciji in delovanju skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU) (UL C 12, 13.1.2018, str. 1).

(5)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o kadrovskih predpisih za uradnike in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in o posebnih ukrepih, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(6)  Priporočilo Komisije (EU) 2017/1584 z dne 13. septembra 2017 o usklajenem odzivu na velike kibernetske incidente in krize (UL L 239, 19.9.2017, str. 36).

(7)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(8)   UL C 258, 5.7.2022, str. 10.

(9)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(10)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2841/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)



whereas









keyboard_arrow_down