Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1. Vsak subjekt Unije do 8. julija 2025 in nato najmanj vsaki dve leti izvede oceno kibernetskovarnostne zrelosti, ki vključuje vse elemente njegovega okolja IKT.

2. Kadar je primerno, se ocene kibernetskovarnostne zrelosti izvedejo s pomočjo specializirane tretje strani.

3. Subjekti Unije s podobno strukturo lahko sodelujejo pri izvajanju ocen kibernetskovarnostne zrelosti za svoje ustrezne subjekte.

4. Na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, in z izrecnim soglasjem zadevnega subjekta Unije se lahko o rezultatih ocene kibernetskovarnostne zrelosti razpravlja v okviru navedenega odbora ali neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost, da bi se učili iz izkušenj ter izmenjali dobre prakse.

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1. Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2. Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)	politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)	politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)	cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)	po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)	izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)	organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)	upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)	varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)	varnost operacij;

(j)	varnost komunikacij;

(k)	pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)	po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)	varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)	obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)	upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)	spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3. Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)	tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)	konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)	uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)	uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)	kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)	proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)	vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)	vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)	redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)	kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)	z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)	s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 10

Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost

1. Ustanovi se Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost (IICB).

2. IICB je odgovoren za:

(a)	spremljanje in podpiranje izvajanja te uredbe s strani subjektov Unije;

(b)	nadzor nad izvajanjem splošnih prednostnih nalog in ciljev CERT-EU ter zagotavljanje strateških usmeritev za CERT-EU.

3. IICB sestavljajo:

(a)

po en predstavnik, ki ga imenuje vsak od navedenih:

(i)	Evropski parlament;

(ii)	Evropski svet;

(iii)

Svet Evropske unije;

(iv)

Komisija;

(v)	Sodišče Evropske unije;

(vi)	Evropska centralna banka;

(vii)

Evropsko računsko sodišče;

(viii)

Evropska služba za zunanje delovanje;

(ix)	Evropski ekonomsko-socialni odbor;

(x)	Evropski odbor regij;

(xi)	Evropska investicijska banka;

(xii)

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost;

(xiii)

ENISA;

(xiv)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP);

(xv)	Agencija Evropske unije za vesoljski program;

(b)	trije predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU (EUAN) na predlog svojega svetovalnega odbora za IKT in ki zastopajo interese organov, uradov in agencij Unije, ki upravljajo svoje lastno okolje IKT, razen tistih iz točke (a).

Subjekti Unije, zastopani v IICB, si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov med imenovanimi predstavniki.

4. Članom IICB lahko pomaga namestnik. Predsednik lahko povabi druge predstavnike subjektov Unije iz odstavka 3 ali drugih subjektov Unije, da se udeležijo sestankov IICB brez pravice do glasovanja.

5. Vodja CERT-EU ter predsedniki skupine za sodelovanje, mreže skupin CSIRT in mreže EU-CyCLONe, ustanovljenih na podlagi členov 14, 15 in 16 Direktive (EU) 2022/2555, ali njihovi namestniki lahko sodelujejo na sestankih IICB kot opazovalci. V izjemnih primerih lahko IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom odloči drugače.

6. IICB sprejme svoj notranji poslovnik.

7. IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom med svojimi člani imenuje predsednika za obdobje treh let. Predsednikov namestnik postane polnopravni član IICB za enako obdobje.

8. IICB se vsaj trikrat na leto sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo CERT-EU ali na zahtevo katerega koli svojega člana.

9. Vsak član IICB ima en glas. IICB odločitve sprejema z navadno večino, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Predsednik IICB ne glasuje, razen v primeru neodločenega izida glasovanja, ko ima odločilni glas.

10. IICB lahko deluje po poenostavljenem pisnem postopku, ki se začne v skladu z njegovim notranjim poslovnikom. Na podlagi tega postopka se zadevna odločitev šteje za odobreno v roku, ki ga določi predsednik, razen v primeru ugovora člana.

11. Sekretariat IICB zagotavlja Komisija in je odgovoren predsedniku IICB.

12. Predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU, odločitve IICB posredujejo članom te mreže. Vsak član mreže agencij EU ima pravico, da na te predstavnike ali predsednika IICB naslovi katero koli vprašanje, za katero meni, da bi ga IICB moral obravnavati.

13. IICB lahko ustanovi izvršni odbor, ki mu pomaga pri delu ter na katerega prenese nekaj svojih nalog in pooblastil. IICB določi poslovnik izvršnega odbora, vključno z njegovimi nalogami in pooblastili, ter mandati njegovih članov.

14. IICB do 8. januarja 2025 in nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno opiše napredek pri izvajanju te uredbe in navede zlasti obseg sodelovanja CERT-EU s sorodnimi organi držav članic v vsaki državi članici. Poročilo je prispevek k dvoletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, sprejetem na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

Člen 12

Skladnost

1. IICB na podlagi člena 10(2) in člena 11 učinkovito spremlja izvajanje te uredbe ter sprejetih smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju s strani subjektov Unije. IICB lahko od subjektov Unije zahteva informacije ali dokumentacijo, potrebne za ta namen. Za namen sprejetja ukrepov za skladnost na podlagi tega člena zadevni subjekt Unije, kadar je neposredno zastopan v IICB, nima glasovalnih pravic.

2. Kadar IICB ugotovi, da subjekt Unije ni učinkovito izvajal te uredbe ali smernic, priporočil ali pozivov k ukrepanju, izdanih na podlagi te uredbe, lahko brez poseganja v notranje postopke zadevnega subjekta Unije in po tem, ko je zadevnemu subjektu Unije dal možnost, da predloži svoja opažanja:

(a)	subjektu Unije, pri katerem so bile opažene vrzeli pri izvajanju te uredbe, sporoči obrazloženo mnenje;

(b)	po posvetovanju s CERT-EU zadevnemu subjektu Unije zagotovi smernice za zagotovitev, da so njegov okvir, ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, načrt za kibernetsko varnost in poročanje skladni s to uredbo v določenem obdobju;

(c)	izda opozorilo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem obdobju, vključno s priporočili za spremembo ukrepov, ki jih je zadevni subjekt Unije sprejel na podlagi te uredbe;

(d)	zadevnemu subjektu Unije izda utemeljeno uradno obvestilo, v primeru, da pomanjkljivosti, ugotovljene v opozorilu, izdanem na podlagi točke (c), niso bile ustrezno odpravljene v določenem roku;

(e)

izda:

(i)	priporočilo za izvedbo revizije ali

(ii)	zahtevo, da revizijo izvede neodvisna revizijska služba;

(f)	če je ustrezno, obvesti Računsko sodišče v okviru svojih pristojnosti o domnevni neskladnosti;

(g)	izda priporočilo, naj vse države članice in subjekti Unije začasno prekinejo prenose podatkov zadevnemu subjektu Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (c), je krog prejemnikov opozorila ustrezno omejen, kadar je to potrebno zaradi tveganja za kibernetsko varnost.

Opozorila in priporočila, izdana na podlagi prvega pododstavka, se naslovijo na najvišjo raven vodenja zadevnega subjekta Unije.

3. Kadar IICB sprejme ukrepe na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točke (a) do (g), zadevni subjekt Unije zagotovi podrobnosti ukrepov in dejavnosti, sprejetih za odpravo domnevnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil IICB. Subjekt Unije te podrobnosti predloži v razumnem roku, o katerem se dogovori z IICB.

4. Kadar IICB meni, da subjekt Unije vztrajno krši to uredbo neposredno zaradi dejanj ali opustitev dejanj uradnika ali drugega uslužbenca Unije, tudi na najvišji ravni vodenja, IICB zahteva, da zadevni subjekt Unije sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo, da razmisli o sprejetju disciplinskih ukrepov v skladu s pravili in postopki, določenimi v kadrovskih predpisih in vseh drugih veljavnih pravilih in postopkih. V ta namen IICB zadevnemu subjektu Unije posreduje potrebne informacije.

5. Kadar subjekti Unije uradno obvestijo, da ne morejo spoštovati rokov iz člena 6(1) in člena 8(1), lahko IICB v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju velikosti subjekta Unije odobri podaljšanje teh rokov.

POGLAVJE IV

CERT-EU

Člen 17

Sodelovanje CERT-EU s sorodnimi organi iz držav članic

1. CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja sodeluje in si izmenjuje informacije s sorodnimi organi iz držav članic, zlasti skupinami CSIRT, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 10 Direktive (EU) 2022/2555, ali, kadar je ustrezno, pristojnimi organi in enotnimi kontaktnimi točkami, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 8 navedene direktive, v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi, skorajšnjimi incidenti, možnimi protiukrepi in dobrimi praksami ter vsemi zadevami, pomembnimi za izboljšanje zaščite okolij IKT subjektov Unije, vključno prek mreže skupin CSIRT, vzpostavljene na podlagi člena 15 Direktive (EU) 2022/2555. CERT-EU podpira Komisijo v mreži EU-CyCLONe, ustanovljeni na podlagi člena 16 Direktive (EU) 2022/2555 za usklajeno obvladovanje kibernetskih incidentov velikih razsežnosti in kriz.

2. Kadar CERT-EU izve za pomembni incident na ozemlju države članice, brez odlašanja v skladu z odstavkom 1 uradno obvesti vse ustrezne sorodne organe v tej državi članici.

3. CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja in pod pogojem, da so osebni podatki zaščiteni v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu podatkov, s sorodnimi organi v državah članicah izmenjuje ustrezne informacije o posameznem incidentu, da se lažje odkrivajo podobne kibernetske grožnje ali incidenti ali prispeva k analizi incidenta, brez dovoljenja prizadetega subjekta Unije. CERT-EU informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta, izmenjuje le, če:

(a)	prizadeti subjekt Unije da soglasje;

(b)	prizadeti subjekt Unije ne soglaša, kot je določeno v točki (a), vendar bi razkritje identitete prizadetega subjekta Unije povečalo verjetnost, da bi se incidentom drugje izognili ali jih ublažili;

(c)	je prizadeti subjekt Unije že javno objavil, da je bil prizadet.

Odločitve o izmenjavi informacij o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta na podlagi prvega pododstavka, točka (b), potrdi vodja CERT-EU. CERT-EU pred izdajo take odločitve pisno stopi v stik s prizadetim subjektom Unije in jasno pojasni, kako bi razkritje njegove identitete pomagalo preprečiti ali ublažiti incidente drugje. Vodja CERT-EU zagotovi pojasnilo in od subjekta Unije izrecno zahteva, da v določenem roku navede, ali soglaša. Vodja CERT-EU subjekt Unije tudi obvesti, da si glede na predloženo pojasnilo pridržuje pravico do razkritja informacij, tudi če soglasje ni bilo predloženo. Prizadeti subjekt Unije se obvesti pred razkritjem informacij.

Člen 18

Sodelovanje CERT-EU z drugimi sorodnimi organi

1. CERT-EU lahko sodeluje s sorodnimi organi v Uniji, razen tistih iz člena 17, za katere veljajo zahteve Unije glede kibernetske varnosti, vključno s sorodnimi organi iz posameznih industrijskih sektorjev, v zvezi z orodji in metodami, kot so tehnike, taktike, postopki in dobre prakse, ter v zvezi s kibernetskimi grožnjami in ranljivostmi. Za vsako sodelovanje s takimi sorodnimi organi CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej. Kadar CERT-EU vzpostavi sodelovanje s takimi sorodnimi organi, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri ima sorodni organ sedež. Tako sodelovanje in pogoji zanj, tudi v zvezi s kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov in ravnanjem z informacijami, se po potrebi in, kadar je to ustrezno, določijo v posebnih dogovorih o zaupnosti, kot so pogodbe ali upravne ureditve. Za dogovore o zaupnosti ni potrebna predhodna odobritev IICB, vendar se o njih obvesti predsednika IICB. CERT-EU lahko v primeru nujne in neizbežne potrebe po izmenjavi informacij o kibernetski varnosti v interesu subjektov Unije ali druge strani izmenjuje informacije s subjektom, katerega posebna usposobljenost, zmogljivost in strokovno znanje so upravičeno potrebni za pomoč pri taki nujni in takojšnji potrebi, tudi če CERT-EU s tem subjektom nima sklenjenega dogovora o zaupnosti. V takih primerih CERT-EU nemudoma obvesti predsednika IICB in z rednimi poročili ali sestanki poroča IICB.

2. CERT-EU lahko za zbiranje informacij o splošnih in specifičnih kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih, ranljivostih in možnih protiukrepih sodeluje s partnerji, kot so komercialni subjekti, vključno s subjekti iz posameznih industrijskih sektorjev, mednarodne organizacije, nacionalni subjekti, ki ne prihajajo iz Unije, ali posamezni strokovnjaki. Za širše sodelovanje s takimi partnerji CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej.

3. CERT-EU lahko s soglasjem subjekta Unije, ki ga je incident prizadel, in pod pogojem, da ima z zadevnim sorodnim organom ali partnerjem sklenjen dogovor ali pogodbo o nerazkritju, sorodnim organom ali partnerjem iz odstavkov 1 in 2 zagotovi informacije, povezane s posameznim incidentom, izključno za namene prispevanja k njegovi analizi.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI SODELOVANJA IN POROČANJA

Člen 20

Dogovori o izmenjavi informacij o kibernetski varnosti

1. Subjekti Unije lahko CERT-EU prostovoljno priglasijo incidente, kibernetske grožnje, skorajšnje incidente in ranljivosti, ki vplivajo nanje, ter mu zagotovijo informacije o njih. CERT-EU poskrbi, da so na voljo učinkovita komunikacijska sredstva, in sicer z visoko ravnjo sledljivosti, zaupnosti in zanesljivosti, da se olajša izmenjava informacij s subjekti Unije. Pri obdelavi priglasitev lahko CERT-EU da prednost obdelavi obveznih priglasitev pred prostovoljnimi. Brez poseganja v člen 12 se zaradi prostovoljne priglasitve poročajočemu subjektu Unije ne nalagajo dodatne obveznosti, ki zanj ne bi veljale, če priglasitve ne bi opravil.

2. Da bi CERT-EU lahko izvajal svoje poslanstvo in naloge, podeljene na podlagi člena 13, lahko CERT-EU od subjektov Unije zahteva predložitev informacij iz njihovih zbirk sistemov ICT, kar vključuje informacije v zvezi s kibernetskimi grožnjami, skorajšnjimi incidenti, ranljivostmi, kazalniki ogroženosti, kibernetskovarnostnimi opozorili in priporočili glede konfiguracije kibernetskovarnostnih orodij za odkrivanje incidentov. Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja posreduje zahtevane informacije in vse njihove naknadne posodobitve.

3. CERT-EU si lahko informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto subjekta Unije, ki ga je prizadel incident, izmenjuje s subjekti Unije, če prizadeti subjekt Unije s tem soglaša. Kadar subjekt Unije odkloni soglasje, predloži CERT-EU razloge, ki utemeljujejo to odločitev.

4. Subjekti Unije na zahtevo izmenjujejo informacije z Evropskim parlamentom in Svetom o dokončanju načrtov za kibernetsko varnost.

5. IICB ali CERT-EU, kot je ustrezno, posreduje smernice, priporočila in pozive k ukrepanju Evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo.

6. Obveznosti izmenjave iz tega člena ne veljajo za:

(a)	tajne podatke EU;

(b)	informacije, katerih nadaljnja distribucija je bila izključena z vidno oznako, razen če je bila njihova izmenjava s CERT-EU izrecno dovoljena.

Člen 21

Obveznosti poročanja

1. Incident se šteje za pomembnega, če:

(a)	je zadevnemu subjektu Unije povzročil ali bi mu lahko povzročil znatne operativne motnje pri delovanju ali finančno izgubo;

(b)	je vplival ali bi lahko vplival na druge fizične ali pravne osebe s povzročitvijo precejšnje premoženjske ali nepremoženjske škode.

2. Subjekti Unije CERT-EU predložijo:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, zgodnje opozorilo, iz katerega je po možnosti razvidno, da je bil pomemben incident domnevno povzročen z nezakonitim ali zlonamernim dejanjem ali da bi lahko imel vpliv na druge subjekte ali čezmejni vpliv;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 72 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, priglasitev incidenta, s katero se po potrebi posodobijo informacije iz točke (a) in navede začetna ocena pomembnega incidenta, vključno z njegovo resnostjo in vplivom ter kazalniki ogroženosti, kadar so ti na voljo;

(c)	na zahtevo organa CERT-EU vmesno poročilo o ustreznih posodobitvah stanja;

(d)

končno poročilo, najpozneje v enem mesecu po predložitvi priglasitve incidenta na podlagi točke (b), ki vključuje:

(i)	podroben opis incidenta, vključno z njegovo resnostjo in učinkom;

(ii)	vrsto grožnje ali temeljnega vzroka, ki je verjetno sprožil incident;

(iii)

izvedene blažilne ukrepe in take ukrepe v teku;

(iv)	po potrebi čezmejni vpliv ali vpliv na druge subjekte incidenta;

(e)	v primeru incidenta, ki je ob predložitvi končnega poročila iz točke (d) še vedno v teku, poročilo o napredku, končno poročilo pa najpozneje en mesec po razrešitvi incidenta.

3. Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izve za pomembni incident, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri se nahaja, da se je zgodil pomemben incident.

4. Subjekti Unije med drugim priglasijo vse informacije, na podlagi katerih lahko CERT-EU ugotovi morebitni učinek na druge subjekte, učinek na državo članico gostiteljico ali čezmejni učinek pomembnega incidenta. Brez poseganja v člen 12 samo dejanje priglasitve ne nalaga dodatne odgovornosti subjektu, ki tako priglasitev izvede.

5. Subjekti Unije po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja sporočijo uporabnikom prizadetih omrežnih in informacijskih sistemov ali drugih komponent okolja IKT, na katere lahko vpliva pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja in ki morajo, kadar je to ustrezno, sprejeti blažilne ukrepe, o vseh ukrepih ali pravnih sredstvih, ki jih lahko sprejmejo v odziv na incident ali grožnjo. Kadar je primerno, subjekti Unije obvestijo te uporabnike o pomembni kibernetski grožnji kot taki.

6. Kadar pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja prizadene omrežni in informacijski sistem ali komponento okolja IKT subjekta Unije, ki je načrtno povezana z okoljem IKT drugega subjekta Unije, CERT-EU izda ustrezno kibernetskovarnostno opozorilo.

7. Subjekti Unije na zahtevo CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja posredujejo CERT-EU digitalne informacije, ustvarjene z uporabo elektronskih naprav, ki so vpete v zadevne incidente. CERT-EU lahko dodatno pojasni vrste informacij, ki jih potrebuje za situacijsko zavedanje in odzivanje na incidente.

8. CERT-EU predloži IICB, ENISA, EU INTCEN in mreži skupin CSIRT vsake tri mesece zbirno poročilo, vključno z anonimiziranimi in zbirnimi podatki o pomembnih incidentih, incidentih, kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih in ranljivostih na podlagi člena 20 ter pomembnih incidentih, priglašenih na podlagi odstavka 2 tega člena. Zbirno poročilo je prispevek k dveletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, ki se sprejme na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

9. IICB do 8. julija 2024 izda smernice ali priporočila, v katerih podrobneje opredeli ureditve za poročanje ter obliko in vsebino poročanja na podlagi tega člena. IICB pri pripravi takih smernic ali priporočil upošteva vse izvedbene akte, sprejete na podlagi člena 23(11) Direktive (EU) 2022/2555, v katerih so določeni vrsta informacij, oblika in postopek priglasitve. CERT-EU razširja ustrezne tehnične podrobnosti, da se subjektom Unije omogočijo proaktivno odkrivanje, odzivanje na incidente ali blažilni ukrepi.

10. Obveznosti poročanja iz tega člena ne veljajo za:

(a)	tajne podatke EU;

(b)	informacije, katerih nadaljnja distribucija je bila izključena z vidno oznako, razen če je bila njihova izmenjava s CERT-EU izrecno dovoljena.

whereas

keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

Cyber Resilience Act 2023/2841 SL