keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1.   Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, do 8. septembra 2024 po posvetovanju z Agencijo evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in po prejetju usmeritev s strani CERT-EU izda smernice za subjekte Unije za namene izvajanja začetnega pregleda kibernetske varnosti in vzpostavitve notranjega okvira za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti na podlagi člena 6, izvajanja ocene kibernetskovarnostne zrelosti na podlagi člena 7, uvedbe ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost na podlagi člena 8 in sprejetja načrta za kibernetsko varnost na podlagi člena 9.

2.   Subjekti Unije pri izvajanju členov 6 do 9 upoštevajo smernice iz odstavka 1 tega člena ter ustrezne smernice in priporočila, sprejeta na podlagi členov 11 in 14.

1.   Ustanovi se Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost (IICB).

2.   IICB je odgovoren za:

3.   IICB sestavljajo:

Subjekti Unije, zastopani v IICB, si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov med imenovanimi predstavniki.

4.   Članom IICB lahko pomaga namestnik. Predsednik lahko povabi druge predstavnike subjektov Unije iz odstavka 3 ali drugih subjektov Unije, da se udeležijo sestankov IICB brez pravice do glasovanja.

5.   Vodja CERT-EU ter predsedniki skupine za sodelovanje, mreže skupin CSIRT in mreže EU-CyCLONe, ustanovljenih na podlagi členov 14, 15 in 16 Direktive (EU) 2022/2555, ali njihovi namestniki lahko sodelujejo na sestankih IICB kot opazovalci. V izjemnih primerih lahko IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom odloči drugače.

6.   IICB sprejme svoj notranji poslovnik.

7.   IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom med svojimi člani imenuje predsednika za obdobje treh let. Predsednikov namestnik postane polnopravni član IICB za enako obdobje.

8.   IICB se vsaj trikrat na leto sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo CERT-EU ali na zahtevo katerega koli svojega člana.

9.   Vsak član IICB ima en glas. IICB odločitve sprejema z navadno večino, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Predsednik IICB ne glasuje, razen v primeru neodločenega izida glasovanja, ko ima odločilni glas.

10.   IICB lahko deluje po poenostavljenem pisnem postopku, ki se začne v skladu z njegovim notranjim poslovnikom. Na podlagi tega postopka se zadevna odločitev šteje za odobreno v roku, ki ga določi predsednik, razen v primeru ugovora člana.

11.   Sekretariat IICB zagotavlja Komisija in je odgovoren predsedniku IICB.

12.   Predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU, odločitve IICB posredujejo članom te mreže. Vsak član mreže agencij EU ima pravico, da na te predstavnike ali predsednika IICB naslovi katero koli vprašanje, za katero meni, da bi ga IICB moral obravnavati.

13.   IICB lahko ustanovi izvršni odbor, ki mu pomaga pri delu ter na katerega prenese nekaj svojih nalog in pooblastil. IICB določi poslovnik izvršnega odbora, vključno z njegovimi nalogami in pooblastili, ter mandati njegovih članov.

14.   IICB do 8. januarja 2025 in nato vsako leto evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno opiše napredek pri izvajanju te uredbe in navede zlasti obseg sodelovanja CERT-EU s sorodnimi organi držav članic v vsaki državi članici. Poročilo je prispevek k dvoletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, sprejetem na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

1.   Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti netajnega okolja IKT subjektov Unije, tako da jim svetuje glede kibernetske varnosti, jim pomaga preprečiti, odkriti, obvladovati in ublažiti incidente ter se odzivati nanje in okrevati po njih, deluje pa tudi kot njihovo vozlišče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za usklajevanje odzivanja na incidente.

2.   CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije s subjekti Unije o kibernetskih grožnjah, ranljivostih ter incidentih na netajni infrastrukturi IKT. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni subjektov Unije, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

3.   CERT-EU za pomoč subjektom Unije izvaja naslednje naloge:

Informacije iz prvega pododstavka, točka (e), se po potrebi in kadar je to ustrezno ter ob upoštevanju ustreznih pogojev zaupnosti izmenjujejo z IICB, mrežo skupin CSIRT ter Obveščevalnim in situacijskim centrom evropske unije (EU INTCEN).

4.   CERT-EU lahko v skladu s členom 17 ali 18, kot je ustrezno, sodeluje z ustreznimi skupnostmi za kibernetsko varnost v Uniji in njenih državah članicah, vključno na naslednjih področjih:

5.   CERT-EU v okviru svoje pristojnosti strukturirano sodeluje z ENISA pri krepitvi zmogljivosti, operativnem sodelovanju in dolgoročnih strateških analizah kibernetskih groženj v skladu z Uredbo (EU) 2019/881. CERT-EU lahko sodeluje in izmenjuje informacije z Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6.   CERT-EU lahko zagotavlja naslednje storitve, ki niso opisane v njegovem katalogu storitev (storitve, ki se zaračunajo):

V zvezi s prvim pododstavkom, točka (d), lahko CERT-EU s predhodno odobritvijo IICB izjemoma sklene sporazume o ravni storitev s subjekti, ki niso subjekti Unije.

7.   CERT-EU organizira vaje na področju kibernetske varnosti in lahko v njih sodeluje ali priporoča udeležbo na obstoječih vajah, v tesnem sodelovanju z agencijo ENISA, kadar je to primerno, da preizkusi raven kibernetske varnosti subjektov Unije.

8.   CERT-EU lahko subjektom Unije zagotovi pomoč v zvezi z incidenti v omrežnih in informacijskih sistemih, v katerih se obravnavajo tajni podatki EU, kadar zadevni subjekti Unije to izrecno zahtevajo v skladu s svojimi postopki. Zagotavljanje pomoči s strani CERT-EU na podlagi tega odstavka ne posega v veljavna pravila v zvezi z varstvom tajnih podatkov.

9.   CERT-EU obvesti subjekte Unije o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

10.   CERT-EU z visoko stopnjo zaupnosti in zanesljivosti prek ustreznih mehanizmov sodelovanja in linij poročanja prispeva ustrezne in anonimizirane informacije o večjih incidentih in načinu, kako se jih je obravnavalo. Te informacije se vključijo v poročilo iz člena 10(14).

11.   CERT-EU v sodelovanju z ENVP podpira zadevne subjekte Unije pri obravnavanju incidentov, katerih posledica je kršitev varstva osebnih podatkov, pri čemer se ne posega v pristojnosti in naloge ENVP kot nadzornega organa na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725.

12.   CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe subjektov Unije, ki skrbijo za vprašanja politike, zagotavlja tehnične nasvete ali prispevek o ustreznih zadevah politike.

1.   Komisija na podlagi odobritve dveh tretjin članov IICB imenuje vodjo CERT-EU. Posvetovanje z IICB se izvede v vseh fazah postopka imenovanja, zlasti pri pripravi razpisov za prosto delovno mesto, pregledovanju prijav in imenovanju izbirnih komisij v zvezi z delovnim mestom. Izbirni postopek, vključno s končnim ožjim izborom kandidatov, iz katerega bo imenovan vodja CERT-EU, zagotavlja pravično zastopanost spolov, pri čemer se upoštevajo vložene prijave.

2.   Vodja CERT-EU je odgovoren za pravilno delovanje CERT-EU ter deluje v okviru svoje vloge in pod vodstvom IICB. Vodja CERT-EU redno poroča predsedniku IICB in mu na njegovo zahtevo predloži ad hoc poročila.

3.   Vodja CERT-EU pomaga odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil pri pripravi letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, vključno z rezultati kontrol, pripravljenega v skladu s členom 74(9) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 evropskega parlamenta in Sveta (9), ter redno poroča odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil o izvajanju ukrepov, v zvezi s katerimi so bila pooblastila nadaljnje prenesena na vodjo CERT-EU.

4.   Vodja CERT-EU vsako leto pripravi finančno načrtovanje upravnih prihodkov in odhodkov za svoje dejavnosti, predlagan letni delovni program, predlagan katalog storitev za CERT-EU, predlagane revizije kataloga storitev, predlagane ureditve za sporazume o ravni storitev in predlagane ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, ki jih odobri IICB v skladu s členom 11. Pri reviziji seznama storitev v katalogu storitev CERT-EU vodja CERT-EU upošteva vire, dodeljene CERT-EU.

5.   Vodja CERT-EU predloži IICB in njegovemu predsedniku najmanj enkrat letno poročila o dejavnostih in uspešnosti CERT-EU v referenčnem obdobju, med drugim o izvrševanju proračuna, sporazumih o ravni storitev in sklenjenih pisnih sporazumih, sodelovanju s sorodnimi organi in partnerji ter misijah osebja, vključno s poročili iz člena 11. Ta poročila vključujejo delovni program za naslednje obdobje, finančno načrtovanje prihodkov in odhodkov, vključno z osebjem, načrtovane posodobitve kataloga storitev CERT-EU in oceno pričakovanega učinka, ki bi ga take posodobitve lahko imele na finančne in človeške vire.

1.   Subjekti Unije in CERT-EU spoštujejo obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU ali enakovrednimi veljavnimi okviri.

2.   Uredba (ES) št. 1049/2001 evropskega parlamenta in Sveta (10) se uporablja v zvezi z zahtevami za dostop javnosti do dokumentov, ki jih ima CERT-EU, vključno z obveznostjo iz navedene uredbe, da se je treba posvetovati z drugimi subjekti Unije in po potrebi državami članicami, kadar se zahteva nanaša na njihove dokumente.

3.   Subjekti Unije in CERT-EU pri ravnanju z informacijami upoštevajo veljavna pravila o informacijski varnosti.

1.   Subjekti Unije lahko CERT-EU prostovoljno priglasijo incidente, kibernetske grožnje, skorajšnje incidente in ranljivosti, ki vplivajo nanje, ter mu zagotovijo informacije o njih. CERT-EU poskrbi, da so na voljo učinkovita komunikacijska sredstva, in sicer z visoko ravnjo sledljivosti, zaupnosti in zanesljivosti, da se olajša izmenjava informacij s subjekti Unije. Pri obdelavi priglasitev lahko CERT-EU da prednost obdelavi obveznih priglasitev pred prostovoljnimi. Brez poseganja v člen 12 se zaradi prostovoljne priglasitve poročajočemu subjektu Unije ne nalagajo dodatne obveznosti, ki zanj ne bi veljale, če priglasitve ne bi opravil.

2.   Da bi CERT-EU lahko izvajal svoje poslanstvo in naloge, podeljene na podlagi člena 13, lahko CERT-EU od subjektov Unije zahteva predložitev informacij iz njihovih zbirk sistemov ICT, kar vključuje informacije v zvezi s kibernetskimi grožnjami, skorajšnjimi incidenti, ranljivostmi, kazalniki ogroženosti, kibernetskovarnostnimi opozorili in priporočili glede konfiguracije kibernetskovarnostnih orodij za odkrivanje incidentov. Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja posreduje zahtevane informacije in vse njihove naknadne posodobitve.

3.   CERT-EU si lahko informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto subjekta Unije, ki ga je prizadel incident, izmenjuje s subjekti Unije, če prizadeti subjekt Unije s tem soglaša. Kadar subjekt Unije odkloni soglasje, predloži CERT-EU razloge, ki utemeljujejo to odločitev.

4.   Subjekti Unije na zahtevo izmenjujejo informacije z Evropskim parlamentom in Svetom o dokončanju načrtov za kibernetsko varnost.

5.   IICB ali CERT-EU, kot je ustrezno, posreduje smernice, priporočila in pozive k ukrepanju evropskemu parlamentu in Svetu na njuno zahtevo.

6.   Obveznosti izmenjave iz tega člena ne veljajo za:

1.   IICB ob pomoči CERT-EU do 8. januarja 2025 ter nato vsako leto poroča Komisiji o izvajanju te uredbe. IICB lahko Komisiji izda tudi priporočila, naj pregleda to uredbo.

2.   Komisija do 8. januarja 2027 ter nato vsaki dve leti oceni izvajanje te uredbe ter izkušnje, pridobljene na strateški in operativni ravni, ter o njih poroča evropskemu parlamentu in Svetu.

V poročilo iz prvega pododstavka tega odstavka se vključi pregled iz člena 16(1) o možnosti ustanovitve CERT-EU kot urada Unije.

3.   Komisija do 8. januarja 2029 oceni delovanje te uredbe ter evropskemu parlamentu, Svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo. Komisija oceni tudi ustreznost vključitve omrežnih in informacijskih sistemov, ki obravnavajo tajne podatke EU, na področje uporabe te uredbe, pri čemer upošteva druge zakonodajne akte Unije, ki se uporabljajo za te sisteme. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.