search


keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2841 SL cercato: 'določi' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index določi:


whereas določi:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 640

 

Člen 8

Ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost

1.   Brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru 8. septembra 2025 vsak subjekt Unije pod nadzorom svoje najvišje ravni vodenja sprejme ustrezne in sorazmerne tehnične, operativne in organizacijske ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, opredeljene v okviru, in da se prepreči ali čim bolj zmanjša učinek incidentov. Ob upoštevanju najsodobnejših in po potrebi ustreznih evropskih in mednarodnih standardov ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti omrežnih in informacijskih sistemov v celotnem okolju IKT, ki je sorazmerna s tveganji za kibernetsko varnost. Pri ocenjevanju sorazmernosti teh ukrepov se ustrezno upoštevajo stopnja izpostavljenosti subjekta Unije tveganjem za kibernetsko varnost, njegova velikost ter verjetnost pojava incidentov in njihova resnost, vključno z njihovim družbenim, gospodarskim in medinstitucionalnim vplivom.

2.   Subjekti Unije pri izvajanju ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost obravnavajo vsaj naslednja področja:

(a)

politiko na področju kibernetske varnosti, vključno z ukrepi, potrebnimi za uresničevanje ciljev in prednostnih nalog iz člena 6 in odstavka 3 tega člena;

(b)

politike o analizi tveganj za kibernetsko varnost in o varnosti informacijskih sistemov;

(c)

cilje politike glede uporabe storitev računalništva v oblaku;

(d)

po potrebi revizijo kibernetske varnosti, ki lahko vključuje oceno tveganj za kibernetsko varnost, ranljivosti in kibernetskih groženj ter penetracijsko testiranje, ki ga redno izvaja zaupanja vreden zasebni ponudnik;

(e)

izvajanje priporočil, pripravljenih na podlagi revizij kibernetske varnosti iz točke (d), in sicer s posodobitvijo kibernetske varnosti in politik;

(f)

organizacijo kibernetske varnosti, vključno z določitvijo vlog in odgovornosti;

(g)

upravljanje sredstev, vključno s popisom sredstev IKT in kartografijo omrežja IKT;

(h)

varnost človeških virov in nadzor dostopa;

(i)

varnost operacij;

(j)

varnost komunikacij;

(k)

pridobivanje, razvoj in vzdrževanje sistema, vključno s politikami o obravnavi in razkrivanju ranljivosti;

(l)

po možnosti politike o preglednosti izvorne kode;

(m)

varnost dobavne verige, vključno z varnostnimi vidiki odnosov med vsakim subjektom Unije in njegovimi neposrednimi dobavitelji ali ponudniki storitev;

(n)

obvladovanje incidentov in sodelovanje s CERT-EU, kot je vzdrževanje varnostnega spremljanja in vodenja dnevnikov;

(o)

upravljanje neprekinjenega poslovanja, kot je upravljanje varnostnih kopij in vnovična vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, ter obvladovanje kriz ter

(p)

spodbujanje in razvoj izobraževanja, spretnosti, ozaveščanja, vaj in programov usposabljanja na področju kibernetske varnosti.

Za namene prvega pododstavka, točka (m), subjekti Unije upoštevajo ranljivosti, značilne za vsakega neposrednega dobavitelja in ponudnika storitev, ter splošno kakovost proizvodov in praks svojih dobaviteljev in ponudnikov storitev na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovimi postopki varnega razvoja.

3.   Subjekti Unije sprejmejo vsaj naslednje posebne ukrepe za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost:

(a)

tehnične ureditve za omogočanje in ohranjanje dela na daljavo;

(b)

konkretne ukrepe za prehod na načela ničelnega zaupanja;

(c)

uporabo večfaktorske avtentifikacije kot norme v omrežnih in informacijskih sistemih;

(d)

uporabo kriptografije in šifriranja, zlasti šifriranja od konca do konca ter varnega digitalnega podpisovanja;

(e)

kadar je primerno, vzpostavitev varnega glasovnega, video- in besedilnega sporočanja ter varnih sistemov za komunikacijo v sili znotraj subjekta Unije;

(f)

proaktivne ukrepe za odkrivanje in odstranjevanje zlonamerne in vohunske programske opreme;

(g)

vzpostavitev varnosti dobavne verige programske opreme z merili za razvoj in oceno varne programske opreme;

(h)

vzpostavitev in sprejetje programov za usposabljanje o kibernetski varnosti, ki so sorazmerni s predpisanimi nalogami in pričakovanimi zmogljivostmi najvišje ravni vodenja ter članov osebja subjekta Unije, ki je zadolženo za zagotavljanje učinkovitega izvajanja te uredbe;

(i)

redno usposabljanje zaposlenih na področju kibernetske varnosti;

(j)

kadar je ustrezno, udeležbo pri analizah tveganja medsebojne povezljivosti med subjekti Unije;

(k)

krepitev pravil o javnem naročanju, da se omogoči visoka skupna raven kibernetske varnosti, in sicer:

(i)

z odpravo pogodbenih ovir, ki omejujejo izmenjavo informacij med ponudniki storitev IKT in CERT-EU o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah;

(ii)

s pogodbenimi obveznostmi glede poročanja o incidentih, ranljivostih in kibernetskih grožnjah ter glede vzpostavitve ustreznih mehanizmov odzivanja na incidente in njihovega spremljanja.

Člen 10

Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost

1.   Ustanovi se Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost (IICB).

2.   IICB je odgovoren za:

(a)

spremljanje in podpiranje izvajanja te uredbe s strani subjektov Unije;

(b)

nadzor nad izvajanjem splošnih prednostnih nalog in ciljev CERT-EU ter zagotavljanje strateških usmeritev za CERT-EU.

3.   IICB sestavljajo:

(a)

po en predstavnik, ki ga imenuje vsak od navedenih:

(i)

Evropski parlament;

(ii)

Evropski svet;

(iii)

Svet Evropske unije;

(iv)

Komisija;

(v)

Sodišče Evropske unije;

(vi)

Evropska centralna banka;

(vii)

Evropsko računsko sodišče;

(viii)

Evropska služba za zunanje delovanje;

(ix)

Evropski ekonomsko-socialni odbor;

(x)

Evropski odbor regij;

(xi)

Evropska investicijska banka;

(xii)

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost;

(xiii)

ENISA;

(xiv)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP);

(xv)

Agencija Evropske unije za vesoljski program;

(b)

trije predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU (EUAN) na predlog svojega svetovalnega odbora za IKT in ki zastopajo interese organov, uradov in agencij Unije, ki upravljajo svoje lastno okolje IKT, razen tistih iz točke (a).

Subjekti Unije, zastopani v IICB, si prizadevajo za uravnoteženo zastopanost spolov med imenovanimi predstavniki.

4.   Članom IICB lahko pomaga namestnik. Predsednik lahko povabi druge predstavnike subjektov Unije iz odstavka 3 ali drugih subjektov Unije, da se udeležijo sestankov IICB brez pravice do glasovanja.

5.   Vodja CERT-EU ter predsedniki skupine za sodelovanje, mreže skupin CSIRT in mreže EU-CyCLONe, ustanovljenih na podlagi členov 14, 15 in 16 Direktive (EU) 2022/2555, ali njihovi namestniki lahko sodelujejo na sestankih IICB kot opazovalci. V izjemnih primerih lahko IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom odloči drugače.

6.   IICB sprejme svoj notranji poslovnik.

7.   IICB v skladu s svojim notranjim poslovnikom med svojimi člani imenuje predsednika za obdobje treh let. Predsednikov namestnik postane polnopravni član IICB za enako obdobje.

8.   IICB se vsaj trikrat na leto sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo CERT-EU ali na zahtevo katerega koli svojega člana.

9.   Vsak član IICB ima en glas. IICB odločitve sprejema z navadno večino, razen če je v tej uredbi določeno drugače. Predsednik IICB ne glasuje, razen v primeru neodločenega izida glasovanja, ko ima odločilni glas.

10.   IICB lahko deluje po poenostavljenem pisnem postopku, ki se začne v skladu z njegovim notranjim poslovnikom. Na podlagi tega postopka se zadevna odločitev šteje za odobreno v roku, ki ga določi predsednik, razen v primeru ugovora člana.

11.   Sekretariat IICB zagotavlja Komisija in je odgovoren predsedniku IICB.

12.   Predstavniki, ki jih imenuje mreža agencij EU, odločitve IICB posredujejo članom te mreže. Vsak član mreže agencij EU ima pravico, da na te predstavnike ali predsednika IICB naslovi katero koli vprašanje, za katero meni, da bi ga IICB moral obravnavati.

13.   IICB lahko ustanovi izvršni odbor, ki mu pomaga pri delu ter na katerega prenese nekaj svojih nalog in pooblastil. IICB določi poslovnik izvršnega odbora, vključno z njegovimi nalogami in pooblastili, ter mandati njegovih članov.

14.   IICB do 8. januarja 2025 in nato vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem podrobno opiše napredek pri izvajanju te uredbe in navede zlasti obseg sodelovanja CERT-EU s sorodnimi organi držav članic v vsaki državi članici. Poročilo je prispevek k dvoletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, sprejetem na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

Člen 18

Sodelovanje CERT-EU z drugimi sorodnimi organi

1.   CERT-EU lahko sodeluje s sorodnimi organi v Uniji, razen tistih iz člena 17, za katere veljajo zahteve Unije glede kibernetske varnosti, vključno s sorodnimi organi iz posameznih industrijskih sektorjev, v zvezi z orodji in metodami, kot so tehnike, taktike, postopki in dobre prakse, ter v zvezi s kibernetskimi grožnjami in ranljivostmi. Za vsako sodelovanje s takimi sorodnimi organi CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej. Kadar CERT-EU vzpostavi sodelovanje s takimi sorodnimi organi, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri ima sorodni organ sedež. Tako sodelovanje in pogoji zanj, tudi v zvezi s kibernetsko varnostjo, varstvom podatkov in ravnanjem z informacijami, se po potrebi in, kadar je to ustrezno, določijo v posebnih dogovorih o zaupnosti, kot so pogodbe ali upravne ureditve. Za dogovore o zaupnosti ni potrebna predhodna odobritev IICB, vendar se o njih obvesti predsednika IICB. CERT-EU lahko v primeru nujne in neizbežne potrebe po izmenjavi informacij o kibernetski varnosti v interesu subjektov Unije ali druge strani izmenjuje informacije s subjektom, katerega posebna usposobljenost, zmogljivost in strokovno znanje so upravičeno potrebni za pomoč pri taki nujni in takojšnji potrebi, tudi če CERT-EU s tem subjektom nima sklenjenega dogovora o zaupnosti. V takih primerih CERT-EU nemudoma obvesti predsednika IICB in z rednimi poročili ali sestanki poroča IICB.

2.   CERT-EU lahko za zbiranje informacij o splošnih in specifičnih kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih, ranljivostih in možnih protiukrepih sodeluje s partnerji, kot so komercialni subjekti, vključno s subjekti iz posameznih industrijskih sektorjev, mednarodne organizacije, nacionalni subjekti, ki ne prihajajo iz Unije, ali posamezni strokovnjaki. Za širše sodelovanje s takimi partnerji CERT-EU pridobi predhodno soglasje IICB za vsak primer posebej.

3.   CERT-EU lahko s soglasjem subjekta Unije, ki ga je incident prizadel, in pod pogojem, da ima z zadevnim sorodnim organom ali partnerjem sklenjen dogovor ali pogodbo o nerazkritju, sorodnim organom ali partnerjem iz odstavkov 1 in 2 zagotovi informacije, povezane s posameznim incidentom, izključno za namene prispevanja k njegovi analizi.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI SODELOVANJA IN POROČANJA


whereas









keyboard_arrow_down