search


keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'zaščiteni' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index zaščiteni:


whereas zaščiteni:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 948

 

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(2)

„ponovna uporaba“ pomeni uporabo podatkov, s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za poslovne ali neposlovne namene, ki so različni od prvotnega namena v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili podatki ustvarjeni, razen izmenjave podatkov med organi javnega sektorja zgolj zaradi opravljanja njihovih javnih nalog;

(3)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(4)

„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(5)

„privolitev“ pomeni privolitev, kakor je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(6)

„dovoljenje“ pomeni, da se uporabnikom podatkov dodeli pravica do obdelave neosebnih podatkov;

(7)

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz člena 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(8)

„imetnik podatkov“ pomeni pravno osebo, vključno z organi javnega sektorja in mednarodnimi organizacijami, ali fizično osebo, ki v zvezi z zadevnimi specifičnimi podatki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in ima v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom pravico odobriti dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov ali jih dati v souporabo;

(9)

„uporabnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima zakonit dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov in ima pravico, v primeru osebnih podatkov tudi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, uporabljati te podatke v poslovne ali neposlovne namene;

(10)

„souporaba podatkov“ pomeni dajanje podatkov na voljo uporabniku podatkov s strani posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali imetnika podatkov za namen skupne ali posamične uporabe teh podatkov na podlagi prostovoljnih sporazumov oziroma prava Unije ali nacionalnega prava, neposredno ali prek posrednika, na primer prek odprtih ali poslovnih licenc, proti plačilu pristojbine ali brezplačno;

(11)

„storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev, katere namen je s tehničnimi, pravnimi ali drugimi sredstvi vzpostaviti poslovne odnose za namene souporabe podatkov med nedoločenim številom posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikov podatkov na eni strani ter uporabnikov podatkov na drugi strani, vključno z namenom uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z osebnimi podatki, kamor se pa med drugim ne štejejo:

(a)

storitve, ki dobivajo podatke od imetnikov podatkov, in podatke združujejo, bogatijo ali pretvarjajo, da bi se jim dodala znatna vrednost, ter za uporabo nastalih podatkov uporabnikom podatkov podeljujejo licence, ne da bi vzpostavili poslovni odnos med imetniki podatkov in uporabniki podatkov;

(b)

storitve, pri katerih gre predvsem za posredovanje avtorsko zaščitenih vsebin;

(c)

storitve, ki jih uporablja izključno en imetnik podatkov, da bi omogočil uporabo podatkov, ki jih hrani ta imetnik podatkov, ali jih uporablja več pravnih oseb v zaprti skupini, vključno z odnosi z dobavitelji ali strankami ali sodelovanji, vzpostavljenimi s pogodbo, zlasti tistimi, katerih glavni cilj je zagotavljanje funkcionalnosti predmetov in naprav, povezanih z internetom stvari;

(d)

storitve souporabe podatkov, ki jih ponujajo organi javnega sektorja, in katerih namen ni vzpostavitev poslovnih odnosov;

(12)

„obdelava“ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v členu 4, točka (2), Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z osebnimi podatki, ali v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2018/1807 v zvezi z neosebnimi podatki;

(13)

„dostop“ pomeni uporabo podatkov v skladu s posebnimi tehničnimi, pravnimi ali organizacijskimi zahtevami, ne da bi to nujno pomenilo prenos ali nalaganje podatkov;

(14)

„glavni sedež“ pravne osebe pomeni lokacijo njene osrednje uprave v Uniji;

(15)

„storitve podatkovnih zadrug“ pomeni storitve posredovanja podatkov, ki jih ponuja organizacijska struktura, sestavljena iz posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, enoosebnih podjetij ali MSP, ki so člani te strukture, katere glavni cilji so podpirati svoje člane pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z nekaterimi podatki, vključno v zvezi s sprejemanjem informiranih odločitev, preden privolijo v obdelavo podatkov, izmenjava mnenj o namenih obdelave podatkov in o pogojih, ki bi najbolje predstavljali interese svojih članov v zvezi z njihovimi podatki, ali pogajanja o pogojih za obdelavo podatkov v imenu svojih članov, preden dovolijo obdelavo neosebnih podatkov ali preden privolijo v obdelavo osebnih podatkov;

(16)

„podatkovni altruizem“ pomeni prostovoljno deljenje podatkov na podlagi privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, ali na podlagi dovoljenj imetnikov podatkov za omogočanje uporabe njihovih neosebnih podatkov, ne da bi zahtevali ali prejeli nadomestilo, ki presega nadomestilo v povezavi z nastalimi stroški dajanja svojih podatkov na voljo, kjer je primerno za cilje v splošnem interesu, kot je določeno v nacionalnem pravu, kot so zdravstvo, boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje mobilnosti, omogočanje razvoja, priprave in izkazovanja uradne statistike, izboljšanje opravljanja javnih storitev, oblikovanje javnih politik ali znanstveno raziskovanje v splošnem interesu;

(17)

„organ javnega sektorja“ pomeni državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja, ki jih je ustanovil eden ali več takih organov ali ena ali več takih oseb javnega prava;

(18)

„osebe javnega prava“ pomeni osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

so ustanovljene s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

so pravne osebe;

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; so pod upraviteljskim nadzorom navedenih organov; ali imajo upravni, upraviteljski ali nadzorni odbor, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(19)

„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, nad katerim lahko organi javnega sektorja neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njih ali pravil, ki jih urejajo; za namene te opredelitve pojma se domneva, da imajo organi javnega sektorja prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov, v katerih ti organi neposredno ali posredno:

(a)

imajo v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b)

nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje;

(c)

lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja;

(20)

„varno okolje za obdelavo“ pomeni fizično ali virtualno okolje in organizacijska sredstva, da se zagotovi skladnost tako s pravom Unije, kot je Uredba (EU) 2016/679, zlasti v zvezami s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pravicami intelektualne lastnine, poslovno in statistično zaupnostjo ter celovitostjo in dostopnostjo, kot tudi z veljavnim nacionalnim pravom ter da se subjektu, ki zagotavlja varno okolje za obdelavo, omogoča, da določa in nadzoruje vse dejavnosti obdelave podatkov, tudi prikaz, shranjevanje, nalaganje s strežnika ter izvoz podatkov in obdelavo izpeljanih podatkov z računalniškimi algoritmi;

(21)

„zakoniti zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je izrecno imenovana za to, da deluje v imenu ponudnika storitev posredovanja podatkov ali subjekta, ki za cilje v splošnem interesu zbira podatke, ki jih na podlagi podatkovnega altruizma dajo na voljo fizične ali pravne osebe brez sedeža v Uniji, in na katero se lahko – namesto na ponudnika storitve posredovanja podatkov ali na subjekt oziroma poleg njiju – obrnejo pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za priznane organizacije za podatkovni altruizem v zvezi z obveznostmi na podlagi te uredbe, med drugim tudi v zvezi z začetkom izvršilnega postopka proti ponudniku storitev posredovanja podatkov ali subjektu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in nima sedeža v Uniji.

POGLAVJE II

Ponovna uporaba nekaterih kategorij zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja

Člen 3

Kategorije podatkov

1.   To poglavje se uporablja za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki so zaščiteni iz razlogov:

(a)

poslovne zaupnosti, vključno s poslovnimi in poklicnimi skrivnostmi ter skrivnostmi podjetja;

(b)

statistične zaupnosti;

(c)

varstva pravic intelektualne lastnine tretjih oseb ali

(d)

varstva osebnih podatkov, če taki podatki ne spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2019/1024.

2.   To poglavje se ne uporablja za:

(a)

podatke, ki jih hranijo javna podjetja;

(b)

podatke, ki jih hranijo javne radiotelevizije in njihove podružnice ter drugi organi ali njihove podružnice za opravljanje javne službe radiotelevizije;

(c)

podatke, ki jih hranijo kulturne in izobraževalne ustanove;

(d)

podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so zaščiteni iz razlogov javne varnosti, obrambe ali nacionalne varnosti, ali

(e)

podatke, katerih zagotavljanje je dejavnost, ki ni del izvajanja javne naloge zadevnih organov javnega sektorja, kakor je opredeljena z zakoni ali drugimi zavezujočimi pravili v zadevni državi članici ali, če takih pravil ni, kakor je opredeljena v skladu z običajno upravno prakso v zadevni državi članici, pod pogojem, da je obseg javnih nalog pregleden in se pregleduje.

3.   To poglavje tudi ne posega v:

(a)

pravo Unije in nacionalno pravo ter mednarodne sporazume, ki zadevajo varstvo kategorij podatkov iz odstavka 1 in katerih pogodbenice so Unija ali države članice; ter

(b)

pravo Unije in nacionalno pravo o dostopu do dokumentov.

Člen 5

Pogoji za ponovno uporabo

1.   Organi javnega sektorja, ki so po nacionalnem pravu pristojni za odobritev ali zavrnitev dostopa za ponovno uporabo ene ali več kategorij podatkov iz člena 3(1), prek enotne informacijske točke iz člena 8 javno objavijo pogoje za dovolitev take ponovne uporabe in postopek za vložitev zahtevka za ponovno uporabo. Pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo jim lahko pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

Države članice zagotovijo, da organi javnega sektorja razpolagajo z vsemi potrebnimi viri za izpolnjevanje tega člena.

2.   Pogoji za ponovno uporabo morajo biti v zvezi s kategorijami podatkov, nameni ponovne uporabe in naravo podatkov, katerih ponovna uporaba je dovoljena, nediskriminatorni, pregledni, sorazmerni in objektivno utemeljeni. Ti pogoji se ne smejo uporabljati za omejevanje konkurence.

3.   Organi javnega sektorja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom zagotovijo, da se ohrani zaščitena narava podatkov. Določijo lahko naslednje zahteve:

(a)

odobritev dostopa za ponovno uporabo podatkov je mogoča le, kadar je organ javnega sektorja ali pristojni organ na podlagi zahtevka za ponovno uporabo zagotovil, da so bili podatki:

(i)

anonimizirani, kar zadeva osebne podatke; in

(ii)

spremenjeni, združeni ali kako drugače obdelani z metodo nadzora razkritja, kar zadeva zaupne poslovne informacije, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebinami, zaščitenimi s pravicami intelektualne lastnine;

(b)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba na daljavo se izvedeta v varnem okolju za obdelavo, ki ga da na razpolago ali nadzira organ javnega sektorja;

(c)

dostop do podatkov in njihova ponovna uporaba se v skladu z visokimi varnostnimi standardi izvedeta v fizičnih prostorih, v katerih se nahaja varno okolje za obdelavo, če dostopa na daljavo ni mogoče dovoliti, ne da bi ogrozili pravice in interese tretjih oseb.

4.   V primeru ponovne uporabe, dovoljene v skladu z odstavkom 3, točki (b) in (c), organi javnega sektorja predpišejo pogoje, s katerimi se ohrani nemoteno delovanje tehničnih sistemov uporabljenega varnega okolja za obdelavo. Organ javnega sektorja si zato, da bi ohranil celovitost varstva podatkov, pridržuje pravico do preverbe procesa, načinov in rezultatov obdelave podatkov, ki jo je opravil ponovni uporabnik, in pravico do prepovedi uporabe rezultatov, ki vsebujejo informacije, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb. Odločitev o prepovedi uporabe rezultatov mora biti za ponovnega uporabnika razumljiva in pregledna.

5.   Razen če nacionalno pravo določa posebne zaščitne ukrepe za veljavne obveznosti glede zaupnosti v zvezi s ponovno uporabo podatkov iz člena 3(1), organ javnega sektorja ponovno uporabo podatkov, zagotovljenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, pogojuje s tem, da ponovni uporabnik spoštuje obveznost glede zaupnosti, v skladu s katero ne sme razkriti informacij, ki ogrožajo pravice in interese tretjih oseb in ki jih je morda pridobil kljub uvedenim zaščitnim ukrepom. Ponovni uporabniki ne smejo ponovno identificirati zadevnih posameznikov, na katere se podatki navezujejo, obenem pa sprejmejo tehnične in operativne ukrepe za preprečitev ponovne identifikacije in za to, da je organ javnega sektorja obveščen o vsaki kršitvi varstva podatkov, zaradi katere so zadevni posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ponovno identificirani. V primeru nedovoljene ponovne uporabe neosebnih podatkov ponovni uporabnik brez odlašanja, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, obvesti pravne osebe, katerih pravice in interesi bi lahko bili prizadeti.

6.   Kadar ponovne uporabe podatkov ni mogoče dovoliti v skladu z obveznostmi iz odstavkov 3 in 4 tega člena ter ni pravne podlage za prenos podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, organ javnega sektorja po najboljših močeh in v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom pomaga morebitnim ponovnim uporabnikom pri pridobivanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja imetnikov podatkov, na katerih pravice in interese bi lahko vplivala taka ponovna uporaba, kadar to organu javnega sektorja ne nalaga nesorazmerno velikega bremena. Pri zagotavljanju take pomoči lahko organu javnega sektorja pomagajo pristojni organi iz člena 7(1).

7.   Ponovna uporaba podatkov je dovoljena samo ob spoštovanju pravic intelektualne lastnine. Organi javnega sektorja ne smejo uveljavljati pravice izdelovalca baze podatkov iz člena 7(1) Direktive 96/9/ES, da bi preprečili ponovno uporabo podatkov ali ponovno uporabo omejili bolj, kot je določeno v tej uredbi.

8.   Kadar se zahtevani podatki štejejo za zaupne v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o poslovni ali statistični zaupnosti, organi javnega sektorja poskrbijo za to, da dovoljenje ponovne uporabe, razen če je dovoljena v skladu z odstavkom 6, ne povzroči razkritja zaupnih podatkov.

9.   Kadar ponovni uporabnik namerava prenesti neosebne podatke, zaščitene na podlagi člena 3(1), v tretjo državo, o svoji nameri za prenos takih podatkov in namenu takega prenosa obvesti organ javnega sektorja, in sicer ob vložitvi zahtevka za ponovno uporabo takih podatkov. V primeru ponovne uporabe v skladu z odstavkom 6 tega člena ponovni uporabnik, po potrebi ob pomoči organa javnega sektorja, pravno osebo, katere pravice in interesi bi lahko bili prizadeti, obvesti o tej nameri, namenu in ustreznih zaščitnih ukrepih. Organ javnega sektorja ne dovoli ponovne uporabe, če pravna oseba ne dovoli prenosa.

10.   Organi javnega sektorja neosebne zaupne podatke ali podatke, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ponovnemu uporabniku, ki namerava te podatke prenesti v tretjo državo, ki ni država, določena v skladu z odstavkom 12, pošljejo le, če se ponovni uporabnik pogodbeno zaveže:

(a)

da bo tudi po prenosu podatkov v tretjo državo izpolnjeval obveznosti, naložene v skladu z odstavkoma 7 in 8, ter

(b)

da bo za reševanje kakršnega koli spora v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz odstavkov 7 in 8 priznal pristojnost sodišč države članice organa javnega sektorja, ki je podatke posredoval.

11.   Organi javnega sektorja po potrebi in po svojih zmožnostih ponovnim uporabnikom zagotovijo smernice in pomoč pri izpolnjevanju zahtev iz odstavka 10 tega člena.

Komisija lahko v pomoč organom javnega sektorja in ponovnim uporabnikom sprejme izvedbene akte, ki določajo vzorčne pogodbene klavzule za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 10 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 33(3).

12.   Kadar je to upravičeno zaradi znatnega števila zahtevkov po vsej Uniji v zvezi s ponovno uporabo neosebnih podatkov v določenih tretjih državah, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi, da pravna, nadzorna in izvršilna ureditev tretje države:

(a)

zagotavlja varstvo intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti na način, ki je v bistvu enakovreden varstvu, zagotovljenem na podlagi prava Unije;

(b)

se učinkovito uporablja in izvršuje ter

(c)

zagotavlja učinkovita pravna sredstva.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 32(3).

13.   V specifičnih zakonodajnih aktih Unije se lahko nekatere kategorije neosebnih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za namene tega člena štejejo za zelo občutljive, kadar lahko njihov prenos v tretje države ogrozi cilja javne politike Unije, kot sta varnost in javno zdravje, ali sproži ponovno identifikacijo neosebnih, anonimiziranih podatkov. Kadar je tak akt sprejet, Komisija v skladu s členom 32 sprejme delegirane akte, s katerimi za dopolnitev te uredbe določi posebne pogoje za prenos takih podatkov v tretje države.

Ti posebni pogoji izhajajo iz narave kategorij neosebnih podatkov, določenih v specifičnem zakonodajnem aktu Unije, in iz razlogov, zaradi katerih se te kategorije štejejo za zelo občutljive, ob upoštevanju tveganja ponovne identifikacije neosebnih anonimiziranih podatkov. Ti posebni pogoji so nediskriminatorni in omejeni na tisto, kar je potrebno za dosego ciljev javne politike Unije, opredeljenih v navedenem aktu, v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Če je tako določeno v specifičnih zakonodajnih aktih Unije iz prvega pododstavka, bi lahko bili med temi posebnimi pogoji tudi pogoji za prenos ali tehnične ureditve v zvezi s prenosom, omejitve glede ponovne uporabe podatkov v tretjih državah ali kategorij oseb, ki imajo pravico do prenosa takih podatkov v tretje države, ali izjemoma omejitve glede prenosa v tretje države.

14.   Fizična ali pravna oseba, ki ji je bila podeljena pravica do ponovne uporabe neosebnih podatkov, lahko podatke prenese samo v tiste tretje države, za katere so izpolnjene zahteve iz odstavkov 10, 12 in 13.

Člen 31

Mednarodni dostop in prenos

1.   Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem sprejme vse razumne tehnične, pravne in organizacijske ukrepe, tudi pogodbene dogovore, za preprečitev mednarodnega prenosa neosebnih podatkov, hranjenih v Uniji, ali vladnega dostopa do teh podatkov, kadar bi tak prenos ali dostop povzročil kolizijo s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2.   Odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države, s katero se od organa javnega sektorja, fizične ali pravne osebe, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznane organizacije za podatkovni altruizem zahteva, da prenese neosebne podatke, ki spadajo v področje uporabe te uredbe, iz Unije ali dovoli dostop do takih podatkov v Uniji, se prizna oziroma izvrši le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je veljavna pogodba o medsebojni pravni pomoči, sklenjena med tretjo državo prosilko in Unijo, ali na katerem koli takem sporazumu med tako tretjo državo in državo članico.

3.   Če mednarodni sporazum iz odstavka 2 tega člena ne obstaja, v primeru, da je na organ javnega sektorja, fizično ali pravno osebo, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznano organizacijo za podatkovni altruizem naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države za prenos neosebnih podatkov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe in so hranjeni v Uniji, ali za dostop do takih podatkov ter bi izpolnitev take odločbe lahko povzročila kolizijo s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se taki podatki prenesejo na organ tretje države oziroma se temu organu dovoli dostop do njih samo, kadar:

(a)

sistem tretje države zahteva navedbo razlogov in sorazmernosti, za tako odločbo ali sodbo pa zahteva, da mora biti po naravi konkretna, npr. s potrditvijo zadostne povezave z določenimi osumljenimi osebami ali kršitvami;

(b)

naslovnikov utemeljeni ugovor obravnava pristojno sodišče v tretji državi; in

(c)

je pristojno sodišče v tretji državi, ki izda odločbo ali sodbo ali obravnava odločbo upravnega organa, s pravom te tretje države pooblaščeno za upoštevanje ustreznih pravnih interesov ponudnika podatkov, zaščitenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom ustrezne države članice.

4.   Če so pogoji iz odstavka 2 ali 3 izpolnjeni, organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem v odgovor na prošnjo na podlagi njene razumne razlage zagotovi najmanjšo sprejemljivo količino podatkov.

5.   Organ javnega sektorja, fizična ali pravna oseba, ki je dobila pravico do ponovne uporabe podatkov na podlagi poglavja II, ponudnik storitev posredovanja podatkov oziroma priznana organizacija za podatkovni altruizem imetnika podatkov o prošnji upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov obvesti, preden zadosti tej prošnji, razen če gre pri tej prošnji za namene kazenskega pregona in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti kazenskega pregona.

POGLAVJE VIII

Prenos pooblastila in postopek v odboru


whereas









keyboard_arrow_down