keyboard_tab Cyber Resilience Act 2023/2841 SL

1.   Vsak subjekt Unije do 8. aprila 2025 po opravljenem začetnem pregledu kibernetske varnosti, kot je revizija, vzpostavi notranji okvir za obvladovanje tveganj, upravljanje in nadzor kibernetske varnosti (v nadaljnjem besedilu: okvir). Vzpostavitev okvira nadzoruje ter je zanjo odgovorna najvišja raven vodenja subjekta Unije.

2.   Okvir zajema celotno netajno okolje IKT zadevnega subjekta Unije, vključno z vsem lokalnim okoljem IKT in lokalnim operativnim tehnološkim omrežjem, sredstvi in storitvami v okoljih storitev računalništva v oblaku, ki jih upravlja zunanji izvajalec ali gostijo tretje osebe, mobilnimi napravami, korporativnimi omrežji, poslovnimi omrežji, ki niso povezana z internetom, in vsemi napravami, povezanimi s temi okolji (v nadaljnjem besedilu: okolje IKT). Okvir temelji na pristopu, ki upošteva vse nevarnosti.

3.   Okvir zagotavlja visoko raven kibernetske varnosti. V okviru so določene notranje politike kibernetske varnosti skupaj s cilji in prednostnimi nalogami za varnost omrežnih in informacijskih sistemov ter vloge in odgovornosti osebja subjekta Unije, zadolženega za uspešno izvajanje te uredbe. Okvir vključuje tudi mehanizme za merjenje učinkovitosti izvajanja.

4.   Okvir se pregleduje redno in vsaj vsaka štiri leta glede na spreminjajoča se tveganja za kibernetsko varnost. Po potrebi in na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, se lahko okvir subjekta Unije posodobi na podlagi usmeritev CERT-EU o ugotovljenih incidentih ali morebitnih opaženih vrzelih pri izvajanju te uredbe.

5.   Najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije je odgovorna za izvajanje te uredbe in nadzira skladnost svoje organizacije z obveznostmi, povezanimi z okvirom.

6.   kadar je to primerno in brez poseganja v svojo odgovornost za izvajanje te uredbe, lahko najvišja raven vodenja vsakega subjekta Unije prenese na visoke uradnike v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali druge uradnike na enakovredni ravni znotraj zadevnega subjekta Unije posebne obveznosti iz te uredbe. Ne glede na tak morebiten prenos lahko najvišja raven vodenja odgovarja za kršitve te uredbe s strani zadevnega subjekta Unije.

7.   Vsak subjekt Unije ima vzpostavljene učinkovite mehanizme za zagotavljanje, da se za kibernetsko varnost nameni ustrezen delež proračuna za IKT. Pri določanju navedenega odstotka se ustrezno upošteva okvir.

8.   Vsak subjekt Unije imenuje lokalnega uradnika za kibernetsko varnost ali enakovredno funkcijo, ki deluje kot njegova enotna kontaktna točka v zvezi z vsemi vidiki kibernetske varnosti. Lokalni uradnik za kibernetsko varnost olajša izvajanje te uredbe in neposredno redno poroča najvišji ravni vodenja o stanju izvajanja. Brez poseganja v to, da je lokalni uradnik za kibernetsko varnost enotna kontaktna točka v vsakem subjektu Unije, lahko subjekt Unije nekatere naloge lokalnega uradnika za kibernetsko varnost v zvezi z izvajanjem te uredbe prenese na CERT-EU na podlagi sporazuma o ravni storitve, sklenjenega med tem subjektom Unije in CERT-EU, ali se te naloge razdelijo med več subjektov Unije. Kadar se te naloge prenesejo na CERT-EU, Medinstitucionalni odbor za kibernetsko varnost, ustanovljen na podlagi člena 10, odloči, ali bo opravljanje te storitve del osnovnih storitev CERT-EU, pri čemer upošteva človeške in finančne vire zadevnega subjekta Unije. Vsak subjekt Unije brez odlašanja uradno obvesti CERT-EU o imenovanem lokalnem uradniku za kibernetsko varnost in vseh naknadnih spremembah v zvezi s tem.

CERT-EU vzpostavi in redno posodablja seznam imenovanih lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost.

9.   Višji uradniki v smislu člena 29(2) kadrovskih predpisov ali drugi uradniki na enakovredni ravni vsakega subjekta Unije ter vsi ustrezni člani osebja, ki je zadolženo za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost in izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, redno opravljajo posebno usposabljanje, da pridobijo dovolj znanja in spretnosti za razumevanje in oceno tveganj za kibernetsko varnost in praks njihovega obvladovanja ter njihovega vpliva na delovanje subjekta Unije.

1.   Vsak subjekt Unije do 8. julija 2025 in nato najmanj vsaki dve leti izvede oceno kibernetskovarnostne zrelosti, ki vključuje vse elemente njegovega okolja IKT.

2.   kadar je primerno, se ocene kibernetskovarnostne zrelosti izvedejo s pomočjo specializirane tretje strani.

3.   Subjekti Unije s podobno strukturo lahko sodelujejo pri izvajanju ocen kibernetskovarnostne zrelosti za svoje ustrezne subjekte.

4.   Na zaprosilo Medinstitucionalnega odbora za kibernetsko varnost, ustanovljenega na podlagi člena 10, in z izrecnim soglasjem zadevnega subjekta Unije se lahko o rezultatih ocene kibernetskovarnostne zrelosti razpravlja v okviru navedenega odbora ali neformalne skupine lokalnih uradnikov za kibernetsko varnost, da bi se učili iz izkušenj ter izmenjali dobre prakse.

1.   IICB na podlagi člena 10(2) in člena 11 učinkovito spremlja izvajanje te uredbe ter sprejetih smernic, priporočil in pozivov k ukrepanju s strani subjektov Unije. IICB lahko od subjektov Unije zahteva informacije ali dokumentacijo, potrebne za ta namen. Za namen sprejetja ukrepov za skladnost na podlagi tega člena zadevni subjekt Unije, kadar je neposredno zastopan v IICB, nima glasovalnih pravic.

2.   kadar IICB ugotovi, da subjekt Unije ni učinkovito izvajal te uredbe ali smernic, priporočil ali pozivov k ukrepanju, izdanih na podlagi te uredbe, lahko brez poseganja v notranje postopke zadevnega subjekta Unije in po tem, ko je zadevnemu subjektu Unije dal možnost, da predloži svoja opažanja:

(a)	subjektu Unije, pri katerem so bile opažene vrzeli pri izvajanju te uredbe, sporoči obrazloženo mnenje;

(b)	po posvetovanju s CERT-EU zadevnemu subjektu Unije zagotovi smernice za zagotovitev, da so njegov okvir, ukrepi za obvladovanje tveganj za kibernetsko varnost, načrt za kibernetsko varnost in poročanje skladni s to uredbo v določenem obdobju;

(c)	izda opozorilo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem obdobju, vključno s priporočili za spremembo ukrepov, ki jih je zadevni subjekt Unije sprejel na podlagi te uredbe;

(d)	zadevnemu subjektu Unije izda utemeljeno uradno obvestilo, v primeru, da pomanjkljivosti, ugotovljene v opozorilu, izdanem na podlagi točke (c), niso bile ustrezno odpravljene v določenem roku;

(e)	izda: (i) priporočilo za izvedbo revizije ali (ii) zahtevo, da revizijo izvede neodvisna revizijska služba;

(f)	če je ustrezno, obvesti Računsko sodišče v okviru svojih pristojnosti o domnevni neskladnosti;

(g)	izda priporočilo, naj vse države članice in subjekti Unije začasno prekinejo prenose podatkov zadevnemu subjektu Unije.

Za namene prvega pododstavka, točka (c), je krog prejemnikov opozorila ustrezno omejen, kadar je to potrebno zaradi tveganja za kibernetsko varnost.

Opozorila in priporočila, izdana na podlagi prvega pododstavka, se naslovijo na najvišjo raven vodenja zadevnega subjekta Unije.

3.   kadar IICB sprejme ukrepe na podlagi odstavka 2, prvi pododstavek, točke (a) do (g), zadevni subjekt Unije zagotovi podrobnosti ukrepov in dejavnosti, sprejetih za odpravo domnevnih pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil IICB. Subjekt Unije te podrobnosti predloži v razumnem roku, o katerem se dogovori z IICB.

4.   kadar IICB meni, da subjekt Unije vztrajno krši to uredbo neposredno zaradi dejanj ali opustitev dejanj uradnika ali drugega uslužbenca Unije, tudi na najvišji ravni vodenja, IICB zahteva, da zadevni subjekt Unije sprejme ustrezne ukrepe, vključno z zahtevo, da razmisli o sprejetju disciplinskih ukrepov v skladu s pravili in postopki, določenimi v kadrovskih predpisih in vseh drugih veljavnih pravilih in postopkih. V ta namen IICB zadevnemu subjektu Unije posreduje potrebne informacije.

5.   kadar subjekti Unije uradno obvestijo, da ne morejo spoštovati rokov iz člena 6(1) in člena 8(1), lahko IICB v ustrezno utemeljenih primerih in ob upoštevanju velikosti subjekta Unije odobri podaljšanje teh rokov.

1.   CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja sodeluje in si izmenjuje informacije s sorodnimi organi iz držav članic, zlasti skupinami CSIRT, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 10 Direktive (EU) 2022/2555, ali, kadar je ustrezno, pristojnimi organi in enotnimi kontaktnimi točkami, imenovanimi ali ustanovljenimi na podlagi člena 8 navedene direktive, v zvezi z incidenti, kibernetskimi grožnjami, ranljivostmi, skorajšnjimi incidenti, možnimi protiukrepi in dobrimi praksami ter vsemi zadevami, pomembnimi za izboljšanje zaščite okolij IKT subjektov Unije, vključno prek mreže skupin CSIRT, vzpostavljene na podlagi člena 15 Direktive (EU) 2022/2555. CERT-EU podpira Komisijo v mreži EU-CyCLONe, ustanovljeni na podlagi člena 16 Direktive (EU) 2022/2555 za usklajeno obvladovanje kibernetskih incidentov velikih razsežnosti in kriz.

2.   kadar CERT-EU izve za pomembni incident na ozemlju države članice, brez odlašanja v skladu z odstavkom 1 uradno obvesti vse ustrezne sorodne organe v tej državi članici.

3.   CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja in pod pogojem, da so osebni podatki zaščiteni v skladu z veljavnim pravom Unije o varstvu podatkov, s sorodnimi organi v državah članicah izmenjuje ustrezne informacije o posameznem incidentu, da se lažje odkrivajo podobne kibernetske grožnje ali incidenti ali prispeva k analizi incidenta, brez dovoljenja prizadetega subjekta Unije. CERT-EU informacije o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta, izmenjuje le, če:

(a)	prizadeti subjekt Unije da soglasje;

(b)	prizadeti subjekt Unije ne soglaša, kot je določeno v točki (a), vendar bi razkritje identitete prizadetega subjekta Unije povečalo verjetnost, da bi se incidentom drugje izognili ali jih ublažili;

(c)	je prizadeti subjekt Unije že javno objavil, da je bil prizadet.

Odločitve o izmenjavi informacij o posameznem incidentu, ki razkrivajo identiteto tarče incidenta na podlagi prvega pododstavka, točka (b), potrdi vodja CERT-EU. CERT-EU pred izdajo take odločitve pisno stopi v stik s prizadetim subjektom Unije in jasno pojasni, kako bi razkritje njegove identitete pomagalo preprečiti ali ublažiti incidente drugje. Vodja CERT-EU zagotovi pojasnilo in od subjekta Unije izrecno zahteva, da v določenem roku navede, ali soglaša. Vodja CERT-EU subjekt Unije tudi obvesti, da si glede na predloženo pojasnilo pridržuje pravico do razkritja informacij, tudi če soglasje ni bilo predloženo. Prizadeti subjekt Unije se obvesti pred razkritjem informacij.

1.   Incident se šteje za pomembnega, če:

(a)	je zadevnemu subjektu Unije povzročil ali bi mu lahko povzročil znatne operativne motnje pri delovanju ali finančno izgubo;

(b)	je vplival ali bi lahko vplival na druge fizične ali pravne osebe s povzročitvijo precejšnje premoženjske ali nepremoženjske škode.

2.   Subjekti Unije CERT-EU predložijo:

(a)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, zgodnje opozorilo, iz katerega je po možnosti razvidno, da je bil pomemben incident domnevno povzročen z nezakonitim ali zlonamernim dejanjem ali da bi lahko imel vpliv na druge subjekte ali čezmejni vpliv;

(b)

brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 72 urah po tem, ko izvejo za pomembni incident, priglasitev incidenta, s katero se po potrebi posodobijo informacije iz točke (a) in navede začetna ocena pomembnega incidenta, vključno z njegovo resnostjo in vplivom ter kazalniki ogroženosti, kadar so ti na voljo;

(c)	na zahtevo organa CERT-EU vmesno poročilo o ustreznih posodobitvah stanja;

(d)

končno poročilo, najpozneje v enem mesecu po predložitvi priglasitve incidenta na podlagi točke (b), ki vključuje: (i) podroben opis incidenta, vključno z njegovo resnostjo in učinkom; (ii) vrsto grožnje ali temeljnega vzroka, ki je verjetno sprožil incident; (iii) izvedene blažilne ukrepe in take ukrepe v teku; (iv) po potrebi čezmejni vpliv ali vpliv na druge subjekte incidenta;

(e)	v primeru incidenta, ki je ob predložitvi končnega poročila iz točke (d) še vedno v teku, poročilo o napredku, končno poročilo pa najpozneje en mesec po razrešitvi incidenta.

3.   Subjekt Unije brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po tem, ko izve za pomembni incident, obvesti vse ustrezne sorodne organe držav članic iz člena 17(1) v državi članici, v kateri se nahaja, da se je zgodil pomemben incident.

4.   Subjekti Unije med drugim priglasijo vse informacije, na podlagi katerih lahko CERT-EU ugotovi morebitni učinek na druge subjekte, učinek na državo članico gostiteljico ali čezmejni učinek pomembnega incidenta. Brez poseganja v člen 12 samo dejanje priglasitve ne nalaga dodatne odgovornosti subjektu, ki tako priglasitev izvede.

5.   Subjekti Unije po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja sporočijo uporabnikom prizadetih omrežnih in informacijskih sistemov ali drugih komponent okolja IKT, na katere lahko vpliva pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja in ki morajo, kadar je to ustrezno, sprejeti blažilne ukrepe, o vseh ukrepih ali pravnih sredstvih, ki jih lahko sprejmejo v odziv na incident ali grožnjo. Kadar je primerno, subjekti Unije obvestijo te uporabnike o pomembni kibernetski grožnji kot taki.

6.   kadar pomemben incident ali pomembna kibernetska grožnja prizadene omrežni in informacijski sistem ali komponento okolja IKT subjekta Unije, ki je načrtno povezana z okoljem IKT drugega subjekta Unije, CERT-EU izda ustrezno kibernetskovarnostno opozorilo.

7.   Subjekti Unije na zahtevo CERT-EU brez nepotrebnega odlašanja posredujejo CERT-EU digitalne informacije, ustvarjene z uporabo elektronskih naprav, ki so vpete v zadevne incidente. CERT-EU lahko dodatno pojasni vrste informacij, ki jih potrebuje za situacijsko zavedanje in odzivanje na incidente.

8.   CERT-EU predloži IICB, ENISA, EU INTCEN in mreži skupin CSIRT vsake tri mesece zbirno poročilo, vključno z anonimiziranimi in zbirnimi podatki o pomembnih incidentih, incidentih, kibernetskih grožnjah, skorajšnjih incidentih in ranljivostih na podlagi člena 20 ter pomembnih incidentih, priglašenih na podlagi odstavka 2 tega člena. Zbirno poročilo je prispevek k dveletnemu poročilu o stanju kibernetske varnosti v Uniji, ki se sprejme na podlagi člena 18 Direktive (EU) 2022/2555.

9.   IICB do 8. julija 2024 izda smernice ali priporočila, v katerih podrobneje opredeli ureditve za poročanje ter obliko in vsebino poročanja na podlagi tega člena. IICB pri pripravi takih smernic ali priporočil upošteva vse izvedbene akte, sprejete na podlagi člena 23(11) Direktive (EU) 2022/2555, v katerih so določeni vrsta informacij, oblika in postopek priglasitve. CERT-EU razširja ustrezne tehnične podrobnosti, da se subjektom Unije omogočijo proaktivno odkrivanje, odzivanje na incidente ali blažilni ukrepi.

10.   Obveznosti poročanja iz tega člena ne veljajo za:

(a)	tajne podatke EU;

(b)	informacije, katerih nadaljnja distribucija je bila izključena z vidno oznako, razen če je bila njihova izmenjava s CERT-EU izrecno dovoljena.