search


keyboard_tab Digital Governance Act 2022/0868 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/0868 SL cercato: 'izvaja' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index izvaja:


whereas izvaja:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1425

 

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(2)

„ponovna uporaba“ pomeni uporabo podatkov, s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki jih hranijo organi javnega sektorja, za poslovne ali neposlovne namene, ki so različni od prvotnega namena v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili podatki ustvarjeni, razen izmenjave podatkov med organi javnega sektorja zgolj zaradi opravljanja njihovih javnih nalog;

(3)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(4)

„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(5)

„privolitev“ pomeni privolitev, kakor je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(6)

„dovoljenje“ pomeni, da se uporabnikom podatkov dodeli pravica do obdelave neosebnih podatkov;

(7)

„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, iz člena 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(8)

„imetnik podatkov“ pomeni pravno osebo, vključno z organi javnega sektorja in mednarodnimi organizacijami, ali fizično osebo, ki v zvezi z zadevnimi specifičnimi podatki ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, in ima v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom pravico odobriti dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov ali jih dati v souporabo;

(9)

„uporabnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima zakonit dostop do nekaterih osebnih ali neosebnih podatkov in ima pravico, v primeru osebnih podatkov tudi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, uporabljati te podatke v poslovne ali neposlovne namene;

(10)

„souporaba podatkov“ pomeni dajanje podatkov na voljo uporabniku podatkov s strani posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali imetnika podatkov za namen skupne ali posamične uporabe teh podatkov na podlagi prostovoljnih sporazumov oziroma prava Unije ali nacionalnega prava, neposredno ali prek posrednika, na primer prek odprtih ali poslovnih licenc, proti plačilu pristojbine ali brezplačno;

(11)

„storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev, katere namen je s tehničnimi, pravnimi ali drugimi sredstvi vzpostaviti poslovne odnose za namene souporabe podatkov med nedoločenim številom posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikov podatkov na eni strani ter uporabnikov podatkov na drugi strani, vključno z namenom uveljavljanja pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v povezavi z osebnimi podatki, kamor se pa med drugim ne štejejo:

(a)

storitve, ki dobivajo podatke od imetnikov podatkov, in podatke združujejo, bogatijo ali pretvarjajo, da bi se jim dodala znatna vrednost, ter za uporabo nastalih podatkov uporabnikom podatkov podeljujejo licence, ne da bi vzpostavili poslovni odnos med imetniki podatkov in uporabniki podatkov;

(b)

storitve, pri katerih gre predvsem za posredovanje avtorsko zaščitenih vsebin;

(c)

storitve, ki jih uporablja izključno en imetnik podatkov, da bi omogočil uporabo podatkov, ki jih hrani ta imetnik podatkov, ali jih uporablja več pravnih oseb v zaprti skupini, vključno z odnosi z dobavitelji ali strankami ali sodelovanji, vzpostavljenimi s pogodbo, zlasti tistimi, katerih glavni cilj je zagotavljanje funkcionalnosti predmetov in naprav, povezanih z internetom stvari;

(d)

storitve souporabe podatkov, ki jih ponujajo organi javnega sektorja, in katerih namen ni vzpostavitev poslovnih odnosov;

(12)

„obdelava“ pomeni obdelavo, kot je opredeljena v členu 4, točka (2), Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z osebnimi podatki, ali v členu 3, točka (2), Uredbe (EU) 2018/1807 v zvezi z neosebnimi podatki;

(13)

„dostop“ pomeni uporabo podatkov v skladu s posebnimi tehničnimi, pravnimi ali organizacijskimi zahtevami, ne da bi to nujno pomenilo prenos ali nalaganje podatkov;

(14)

„glavni sedež“ pravne osebe pomeni lokacijo njene osrednje uprave v Uniji;

(15)

„storitve podatkovnih zadrug“ pomeni storitve posredovanja podatkov, ki jih ponuja organizacijska struktura, sestavljena iz posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, enoosebnih podjetij ali MSP, ki so člani te strukture, katere glavni cilji so podpirati svoje člane pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z nekaterimi podatki, vključno v zvezi s sprejemanjem informiranih odločitev, preden privolijo v obdelavo podatkov, izmenjava mnenj o namenih obdelave podatkov in o pogojih, ki bi najbolje predstavljali interese svojih članov v zvezi z njihovimi podatki, ali pogajanja o pogojih za obdelavo podatkov v imenu svojih članov, preden dovolijo obdelavo neosebnih podatkov ali preden privolijo v obdelavo osebnih podatkov;

(16)

„podatkovni altruizem“ pomeni prostovoljno deljenje podatkov na podlagi privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanje, ali na podlagi dovoljenj imetnikov podatkov za omogočanje uporabe njihovih neosebnih podatkov, ne da bi zahtevali ali prejeli nadomestilo, ki presega nadomestilo v povezavi z nastalimi stroški dajanja svojih podatkov na voljo, kjer je primerno za cilje v splošnem interesu, kot je določeno v nacionalnem pravu, kot so zdravstvo, boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje mobilnosti, omogočanje razvoja, priprave in izkazovanja uradne statistike, izboljšanje opravljanja javnih storitev, oblikovanje javnih politik ali znanstveno raziskovanje v splošnem interesu;

(17)

„organ javnega sektorja“ pomeni državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja, ki jih je ustanovil eden ali več takih organov ali ena ali več takih oseb javnega prava;

(18)

„osebe javnega prava“ pomeni osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

so ustanovljene s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

so pravne osebe;

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava; so pod upraviteljskim nadzorom navedenih organov; ali imajo upravni, upraviteljski ali nadzorni odbor, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

(19)

„javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, nad katerim lahko organi javnega sektorja neposredno ali posredno izvajajo prevladujoč vpliv zaradi svojega lastništva, svojega finančnega sodelovanja v njih ali pravil, ki jih urejajo; za namene te opredelitve pojma se domneva, da imajo organi javnega sektorja prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov, v katerih ti organi neposredno ali posredno:

(a)

imajo v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b)

nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje;

(c)

lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja;

(20)

„varno okolje za obdelavo“ pomeni fizično ali virtualno okolje in organizacijska sredstva, da se zagotovi skladnost tako s pravom Unije, kot je Uredba (EU) 2016/679, zlasti v zvezami s pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pravicami intelektualne lastnine, poslovno in statistično zaupnostjo ter celovitostjo in dostopnostjo, kot tudi z veljavnim nacionalnim pravom ter da se subjektu, ki zagotavlja varno okolje za obdelavo, omogoča, da določa in nadzoruje vse dejavnosti obdelave podatkov, tudi prikaz, shranjevanje, nalaganje s strežnika ter izvoz podatkov in obdelavo izpeljanih podatkov z računalniškimi algoritmi;

(21)

„zakoniti zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki je izrecno imenovana za to, da deluje v imenu ponudnika storitev posredovanja podatkov ali subjekta, ki za cilje v splošnem interesu zbira podatke, ki jih na podlagi podatkovnega altruizma dajo na voljo fizične ali pravne osebe brez sedeža v Uniji, in na katero se lahko – namesto na ponudnika storitve posredovanja podatkov ali na subjekt oziroma poleg njiju – obrnejo pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za priznane organizacije za podatkovni altruizem v zvezi z obveznostmi na podlagi te uredbe, med drugim tudi v zvezi z začetkom izvršilnega postopka proti ponudniku storitev posredovanja podatkov ali subjektu, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti in nima sedeža v Uniji.

POGLAVJE II

Ponovna uporaba nekaterih kategorij zaščitenih podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja

Člen 3

Kategorije podatkov

1.   To poglavje se uporablja za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in ki so zaščiteni iz razlogov:

(a)

poslovne zaupnosti, vključno s poslovnimi in poklicnimi skrivnostmi ter skrivnostmi podjetja;

(b)

statistične zaupnosti;

(c)

varstva pravic intelektualne lastnine tretjih oseb ali

(d)

varstva osebnih podatkov, če taki podatki ne spadajo na področje uporabe Direktive (EU) 2019/1024.

2.   To poglavje se ne uporablja za:

(a)

podatke, ki jih hranijo javna podjetja;

(b)

podatke, ki jih hranijo javne radiotelevizije in njihove podružnice ter drugi organi ali njihove podružnice za opravljanje javne službe radiotelevizije;

(c)

podatke, ki jih hranijo kulturne in izobraževalne ustanove;

(d)

podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so zaščiteni iz razlogov javne varnosti, obrambe ali nacionalne varnosti, ali

(e)

podatke, katerih zagotavljanje je dejavnost, ki ni del izvajanja javne naloge zadevnih organov javnega sektorja, kakor je opredeljena z zakoni ali drugimi zavezujočimi pravili v zadevni državi članici ali, če takih pravil ni, kakor je opredeljena v skladu z običajno upravno prakso v zadevni državi članici, pod pogojem, da je obseg javnih nalog pregleden in se pregleduje.

3.   To poglavje tudi ne posega v:

(a)

pravo Unije in nacionalno pravo ter mednarodne sporazume, ki zadevajo varstvo kategorij podatkov iz odstavka 1 in katerih pogodbenice so Unija ali države članice; ter

(b)

pravo Unije in nacionalno pravo o dostopu do dokumentov.

Člen 7

Pristojni organi

1.   Vsaka država članica za namene izvajanja nalog iz tega člena imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so lahko pristojni za določen sektor, da pomagajo organom javnega sektorja, ki odobrijo ali zavrnejo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih pristojnih organov ali pa se zanašajo na obstoječe organe javnega sektorja ali na notranje službe organov javnega sektorja, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tej uredbi.

2.   Pristojne organe se lahko pooblasti, da odobrijo dostop za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1) na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, v katerem je določena odobritev takega dostopa. Za te pristojne organe se pri odobritvi ali zavrnitvi dostopa za ponovno uporabo uporabljajo členi 4, 5, 6 in 9.

3.   Pristojni organi imajo za izvajanje nalog, za katere so zadolženi, na voljo ustrezne pravne, finančne, tehnične in človeške vire, vključno s potrebnim tehničnim znanjem, da lahko ravnajo v skladu z zadevnim pravom Unije ali nacionalnim pravom v zvezi z ureditvami dostopa do kategorij podatkov iz člena 3(1).

4.   Pomoč iz odstavka 1 po potrebi vključuje:

(a)

zagotavljanje tehnične podpore z dajanjem na voljo varnega okolja za obdelavo, v katerem se omogoči dostop za ponovno uporabo podatkov;

(b)

zagotavljanje smernic in tehnične podpore v zvezi s tem, kako najbolje strukturirati in hraniti podatke, da bi bili zlahka dostopni;

(c)

zagotavljanje tehnične podpore pri psevdonimizaciji in zagotavljanje obdelave podatkov na način, s katerim se dejansko ohranjajo zasebnost, zaupnost, celovitost in dostopnost informacij, vsebovanih v podatkih, katerih ponovna uporaba je dovoljena; sem spadajo tudi tehnike za anonimizacijo, posploševanje, odstranjevanje in naključno razporeditev osebnih podatkov ali druge najsodobnejše metode za varovanje zasebnosti, pa tudi izbris poslovno občutljivih informacij, vključno s poslovnimi skrivnostmi ali vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine;

(d)

kadar je ustrezno, zagotavljanje pomoči organom javnega sektorja, da ponovnim uporabnikom zagotavljajo podporo pri zahtevanju privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za ponovno uporabo ali pri zahtevanju dovoljenja imetnikov podatkov v skladu z njihovimi izrecnimi odločitvami, vključno glede pristojnosti, v katerih naj bi potekala obdelava podatkov, in pomoči organom javnega sektorja pri vzpostavljanju tehničnih mehanizmov, ki omogočajo prenos zahtevkov za privolitev ali dovoljenje ponovnih uporabnikov, kadar je to praktično izvedljivo;

(e)

zagotavljanje pomoči organom javnega sektorja pri ocenjevanju ustreznosti pogodbenih zavez, ki jih je dal ponovni uporabnik na podlagi člena 5(10).

5.   Vsaka država članica Komisijo do 24. septembra 2023 uradno obvesti o identiteti pristojnih organov, imenovanih na podlagi odstavka 1. Vsaka država članica Komisijo uradno obvesti tudi o vsaki naknadni spremembi identitete teh pristojnih organov.

Člen 18

Splošne zahteve za registracijo

Subjekt se lahko registrira v javnem nacionalnem registru priznanih organizacij za podatkovni altruizem, če:

(a)

izvaja dejavnosti podatkovnega altruizma;

(b)

je pravna oseba, ustanovljena na podlagi nacionalnega prava za doseganje ciljev v splošnem interesu, kot so določene v nacionalnem pravu, kjer je to primerno;

(c)

deluje nepridobitno in je pravno neodvisna od katerega koli subjekta, ki deluje pridobitno;

(d)

svoje dejavnosti podatkovnega altruizma izvaja prek strukture, ki je funkcionalno ločena od drugih njegovih dejavnosti;

(e)

izpolnjuje pravila iz člena 22(1), najpozneje 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti delegiranih aktov iz navedenega odstavka.

Člen 21

Posebne zahteve za zaščito pravic in interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in imetnikov podatkov glede njihovih podatkov

1.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, ali imetnike podatkov pred vsako obdelavo njihovih podatkov na jasen in zlahka razumljiv način obvesti o:

(a)

ciljih v splošnem interesu, ter po potrebi o določenem, izrecnem in zakonitem namenu, za katerega se bodo osebni podatki obdelovali, kadar za te cilje in ta namen uporabniku podatkov dovoljuje obdelavo njihovih podatkov;

(b)

lokaciji in ciljih v splošnem interesu, za katere dovoljuje vsako obdelavo, ki se izvaja v tretji državi, kadar obdelavo izvaja priznana organizacija za podatkovni altruizem.

2.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem podatke uporablja samo za cilje v splošnem interesu in za katere posameznik, na katere se nanašajo osebni podatki, ali imetnik podatkov dovoljuje obdelavo. Priznana organizacija za podatkovni altruizem za pridobivanje podatkov ne sme uporabljati zavajajočih tržnih praks.

3.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem zagotovi orodja za pridobitev privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenj za obdelavo podatkov, ki jih dajo na voljo imetniki podatkov. Priznana organizacija za podatkovni altruizem zagotovi tudi orodja za enostaven umik take privolitve ali dovoljenja.

4.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi ustrezno raven varnosti za shranjevanje in obdelavo neosebnih podatkov, ki jih je zbral na podlagi podatkovnega altruizma.

5.   Priznana organizacija za podatkovni altruizem v primeru vsakega nepooblaščenega prenosa neosebnih podatkov, ki jih je dal v souporabo, nepooblaščenega dostopa do njih ali njihove nepooblaščene uporabe brez odlašanja obvesti imetnike podatkov.

6.   Kadar priznana organizacija za podatkovni altruizem omogoča, da tretje osebe obdelujejo podatke, tudi tako, da priskrbi orodja za pridobitev privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ali dovoljenja za obdelavo podatkov, ki jih dajo na voljo imetniki podatkov, po potrebi navede pristojnost tretje države, v katerih naj bi se podatki uporabljali.

Člen 26

Zahteve v zvezi s pristojnimi organi

1.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od ponudnikov storitev posredovanja podatkov ali priznanih organizacij za podatkovni altruizem. Naloge pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem lahko opravlja isti organ. Države članice lahko za te namene ustanovijo enega ali več novih organov ali pa uporabijo obstoječe organe.

2.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem naloge opravljajo nepristransko, pregledno, dosledno, zanesljivo in pravočasno. Pri opravljanju svojih nalog se zavzemajo za lojalno konkurenco in nediskriminacijo.

3.   Najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvedbo zadevnih nalog pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ne smejo oblikovati, proizvajati, dobavljati, nameščati, kupovati ali biti lastnik, uporabnik ali vzdrževalec storitev, ki jih ocenjujejo, niti ne smejo biti pooblaščeni zastopnik katere koli od teh oseb. To ne izključuje možnosti uporabe ocenjenih storitev, ki so potrebne za delovanje pristojnega organa za storitve posredovanja podatkov in pristojnega organa za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, ali uporabe takih storitev v osebne namene.

4.   Najvišje vodstvo in osebje pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem ne smejo opravljati dejavnosti, ki bi lahko bile v nasprotju z njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ocenjevanja, ki so jim naložene.

5.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem morajo razpolagati z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za izvedbo nalog, ki so jim poverjene, vključno s potrebnim tehničnim znanjem in viri.

6.   Pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem države članice Komisiji in pristojnim organom za storitve posredovanja podatkov in pristojnim organom za registracijo organizacij za podatkovni altruizem drugih držav članic na utemeljeno prošnjo in brez odlašanja zagotovijo informacije, potrebne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe. Kadar pristojni organ za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organ za registracijo organizacij za podatkovni altruizem meni, da so zahtevane informacije zaupne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom o poslovni in poklicni zaupnosti, Komisija in kateri koli drugi pristojni organi za storitve posredovanja podatkov ali pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem zagotovijo tako zaupnost.

Člen 29

Evropski odbor za podatkovne inovacije

1.   Komisija ustanovi Evropski odbor za podatkovne inovacije v obliki strokovne skupine, sestavljene iz predstavnikov pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem, Evropskega odbora za varstvo podatkov, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ENISA in Komisije ter odposlanca EU za MSP ali predstavnika, ki ga imenuje mreža odposlancev za MSP, in drugih predstavnikov zadevnih organov v določenih sektorjih, pa tudi organov s posebnim strokovnim znanjem. Komisija si pri imenovanju posameznih strokovnjakov prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov in uravnoteženo geografsko zastopanost med člani strokovne skupine.

2.   Evropski odbor za podatkovne inovacije je sestavljen iz vsaj naslednjih treh podskupin:

(a)

podskupine, v sklopu katere pristojni organi za storitve posredovanja podatkov in pristojni organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem izvajajo naloge na podlagi člena 30, točke (a), (c), (j) in (k);

(b)

podskupine, v kateri potekajo tehnične razprave o standardizaciji, prenosljivosti in interoperabilnosti na podlagi člena 30, točki (f) in (g);

(c)

podskupine za vključevanje deležnikov, v kateri so zadevni predstavniki industrije, raziskovalnega področja, akademskih krogov, civilne družbe, organizacij za standardizacijo, zadevnih skupnih evropskih podatkovnih prostorov ter drugih ustreznih deležnikov in tretjih oseb, ki Evropskemu odboru za podatkovne inovacije svetujejo glede nalog na podlagi člena 30, točke (d), (e), (f), (g) in (h).

3.   Sestankom Evropskega odbora za podatkovne inovacije predseduje Komisija.

4.   Evropskemu odboru za podatkovne inovacije pomaga sekretariat, ki ga zagotovi Komisija.

Člen 30

Naloge Evropskega odbora za podatkovne inovacije

Evropski odbor za podatkovne inovacije izvaja naslednje naloge:

(a)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks organov javnega sektorja in pristojnih organov iz člena 7(1) pri obravnavi zahtevkov za ponovno uporabo kategorij podatkov iz člena 3(1);

(b)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks za podatkovni altruizem po vsej Uniji;

(c)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja doslednih praks pristojnih organov za storitve posredovanja podatkov in pristojnih organov za registracijo organizacij za podatkovni altruizem glede izvajanja zahtev, ki se uporabljajo za ponudnike storitev posredovanja podatkov in priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(d)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja skladnih smernic o tem, kako v okviru te uredbe poslovno občutljive neosebne podatke, zlasti poslovne skrivnosti, ter neosebne podatke, ki predstavljajo vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, čim bolje zaščititi pred nezakonitim dostopom, ki bi lahko imel za posledico krajo intelektualne lastnine ali industrijsko vohunjenje;

(e)

svetuje in pomaga Komisiji glede oblikovanja usklajenih smernic o zahtevah glede kibernetske varnosti za izmenjavo in shranjevanje podatkov;

(f)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, svetuje glede prednostne obravnave medsektorskih standardov, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov med nastajajočimi skupnimi evropskimi podatkovnimi prostori, glede medsektorske primerjave in izmenjave dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopkov dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(g)

Komisiji, zlasti ob upoštevanju prispevkov organizacij za standardizacijo, pomaga pri odpravljanju razdrobljenosti notranjega trga in podatkovnega gospodarstva na notranjem trgu z izboljševanjem čezmejne in medsektorske interoperabilnosti podatkov ter storitev souporabe podatkov med različnimi sektorji in področji, izhajajoč iz obstoječih evropskih, mednarodnih ali nacionalnih standardov, med drugim z namenom spodbujati nastanek skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(h)

predlaga smernice za „skupne evropske podatkovne prostore“, ki so interoperabilni okvir – bodisi namenski ali sektorski oziroma medsektorski – skupnih standardov in praks za souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim zaradi razvoja novih proizvodov in storitev, znanstvenih raziskav ali civilnodružbenih pobud; taki skupni standardi in prakse upoštevajo obstoječe standarde, so skladni s pravili konkurence in zagotavljajo nediskriminatoren dostop za vse udeležence, da se olajša souporaba podatkov v Uniji ter izkoristi potencial obstoječih in prihodnjih podatkovnih prostorov, v katerih so med drugim obravnavani:

(i)

medsektorski standardi, ki se uporabljajo in pripravijo za uporabo podatkov in medsektorsko souporabo podatkov, medsektorska primerjava in izmenjava dobrih praks v zvezi s sektorskimi zahtevami za varnost ter postopki dostopanja, ob upoštevanju sektorskih dejavnosti standardizacije, zlasti s pojasnitvijo, kateri standardi in prakse so medsektorski in kateri sektorski, ter razločevanjem med njimi;

(ii)

zahteve glede odprave ovir za vstop na trg in glede preprečevanja učinkov vezanosti, da se zagotovita lojalna konkurenca in interoperabilnost;

(iii)

ustrezno varstvo zakonitih prenosov podatkov tretjim državam, vključno z zaščitnimi ukrepi pred kakršnimi koli prenosi, ki so s pravom Unije prepovedani;

(iv)

ustrezno in nediskriminatorno zastopanje ustreznih deležnikov pri upravljanju skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

(v)

spoštovanje zahtev glede kibernetske varnosti v skladu s pravom Unije.

(i)

omogoča lažje sodelovanje med državami članicami glede določanja harmoniziranih pogojev, na podlagi katerih je možna ponovna uporaba kategorij podatkov iz člena 3(1), ki jih hranijo organi javnega sektorja, na celotnem notranjem trgu;

(j)

omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem s krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo informacij, zlasti v ta namen določi metode za učinkovito izmenjavo informacij v zvezi s priglasitvenim postopkom za ponudnike storitev posredovanja podatkov ter registracijo in spremljanjem priznanih organizacij za podatkovni altruizem, vključno z usklajevanjem glede določanja pristojbin ali kazni; obenem omogoča lažje sodelovanje med pristojnimi organi za storitve posredovanja podatkov in pristojnimi organi za registracijo organizacij za podatkovni altruizem v zvezi z mednarodnim dostopom do podatkov in prenosom podatkov;

(k)

svetuje in pomaga Komisiji glede ocenjevanja, ali bi bilo treba sprejeti izvedbene akte iz člena 5(11) in (12);

(l)

svetuje in pomaga Komisiji glede priprave evropskega privolitvenega obrazca za podatkovni altruizem v skladu s členom 25(1);

(m)

svetuje Komisiji glede izboljšanja mednarodnega regulativnega okolja za neosebne podatke, vključno s standardizacijo.

POGLAVJE VII

Mednarodni dostop in prenos

Člen 32

izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 5(13) in člena 22(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 23. junija 2022.

3.   Prenos pooblastila iz člena 5(13) in člena 22(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 5(13) ali člena 22(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 34

Kazni

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve obveznosti v zvezi s prenosi neosebnih podatkov v tretje države na podlagi člena 5(14) in člena 31, obveznosti priglasitve ponudnikov storitev posredovanja podatkov na podlagi člena 11, pogojev za opravljanje storitev posredovanja podatkov na podlagi člena 12 in pogojev za registracijo kot priznana organizacija za podatkovni altruizem na podlagi členov 18, 20, 21 in 22 ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice v svojih pravilih o kaznih upoštevajo priporočila Evropskega odbora za podatkovne inovacije. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do 24. septembra 2023 in jo brez odlašanja uradno obvestijo tudi o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

2.   Države članice pri naložitvi kazni ponudnikom storitev posredovanja podatkov in priznanim organizacijam za podatkovni altruizem zaradi kršitve te uredbe po potrebi upoštevajo naslednja nedokončna in okvirna merila:

(a)

naravo, težo, obseg in trajanje kršitve;

(b)

morebitne ukrepe, ki jih ponudnik storitev posredovanja podatkov ali priznana organizacija za podatkovni altruizem sprejme za ublažitev ali odpravo škode, ki jo je povzročila kršitev;

(c)

morebitne predhodne kršitve ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznane organizacije za podatkovni altruizem;

(d)

pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube ponudnika storitev posredovanja podatkov ali priznane organizacije za podatkovni altruizem, ki so posledica kršitve, če je take koristi ali izgube mogoče zanesljivo ugotoviti;

(e)

morebitne druge oteževalne ali olajševalne dejavnike v zvezi z okoliščinami primera.

Člen 36

Sprememba Uredbe (EU) 2018/1724

V razpredelnici v Prilogi II k Uredbi (EU) 2018/1724 se razdelek „Ustanovitev, poslovanje in prenehanje podjetja“ nadomesti z naslednjim:

Življenjski dogodki

Postopki

Pričakovani rezultat, po potrebi ob upoštevanju ocene vloge s strani pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom

Ustanovitev, poslovanje in prenehanje podjetja

priglasitev poslovne dejavnosti, dovoljenja za izvajanje poslovne dejavnosti, spremembe in prenehanje poslovne dejavnosti, kadar ne gre za insolventnost ali stečaj, razen prvega vpisa poslovne dejavnosti v poslovni register in postopkov v zvezi z ustanovitvijo družb ali podjetij ali njihovo naknadno predložitvijo dokumentov v smislu drugega odstavka člena 54 PDEU

potrditev prejema obvestila ali spremembe poslovne dejavnosti ali zahtevka za odobritev poslovne dejavnosti

 

registracija delodajalca (fizične osebe) v okviru obveznih sistemov zavarovanja in pokojninskega zavarovanja

potrditev registracije ali registrska številka v evidenci socialnih zavarovanj

registracija zaposlenih v okviru obveznih sistemov zavarovanja in pokojninskega zavarovanja

potrditev registracije ali registrska številka v evidenci socialnih zavarovanj

oddaja napovedi za odmero davka od dohodkov pravnih oseb

potrditev prejema napovedi

obvestilo sistemom socialne varnosti o izteku pogodbe z zaposlenim, razen postopkov za kolektivno odpoved pogodb o zaposlitvi

potrditev prejema obvestila

plačilo socialnih prispevkov za zaposlene

potrdilo o plačilu ali druga oblika potrdila o plačilu socialnih prispevkov za zaposlene

priglasitev kot ponudnik storitev posredovanja podatkov

potrdilo o prejemu priglasitve

registracija kot organizacija za podatkovni altruizem, priznana v Uniji

potrdilo o registraciji

Člen 38

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 24. septembra 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. maja 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

B. LE MAIRE


(1)  UL C 286, 16.7.2021, str. 38.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 16. maja 2022.

(3)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(4)  Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(5)  Uredba (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o vzpostavitvi evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor in razveljavitvi Direktive 2010/65/EU (UL L 198, 25.7.2019, str. 64).

(6)  Uredba (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (UL L 249, 31.7.2020, str. 33).

(7)  Direktiva 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (UL L 207, 6.8.2010, str. 1).

(8)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(9)  Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 in razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (UL L 303, 28.11.2018, str. 59).

(11)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(12)  Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(13)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(14)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(15)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(16)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(17)  Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(18)  Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(19)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(20)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(21)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(22)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(23)  Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(24)  Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(25)  Uredba Komisije (EU) št. 557/2013 z dne 17. junija 2013 o izvajanju Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki glede dostopa do zaupnih podatkov za znanstvene namene in o razveljavitvi Uredbe Komisije (ES) št. 831/2002 (UL L 164, 18.6.2013, str. 16).

(26)  Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

(27)  Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(28)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(29)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(30)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(31)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(32)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(33)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).



whereas









keyboard_arrow_down