keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

1.   Ponudniki posredniških storitev določijo enotno kontaktno točko, da se prejemnikom storitve omogoča neposredno in hitro komunikacijo z njimi prek elektronskih sredstev in na uporabniku prijazen način, tudi tako, da prejemnikom storitve omogoči, da izberejo komunikacijska sredstva, ki ne temeljijo zgolj na avtomatiziranih orodjih.

2.   Poleg obveznosti iz Direktive 2000/31/ES ponudniki posredniških storitev javno objavijo informacije, ki jih prejemniki storitve potrebujejo za preprosto identifikacijo svojih enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi. Te informacije so preprosto dostopne in se posodobljajo.

1.   Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve, pisno določijo pravno ali fizično osebo, ki deluje kot njihov pravni zastopnik v eni od držav članic, v katerih ponudnik ponuja storitve.

2.   Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo za namen, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo s pristojnimi organi držav članic, Komisijo in Odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in zadostne vire za zagotovitev njihovega učinkovitega in pravočasnega sodelovanja s pristojnimi organi držav članic, Komisijo in Odborom ter za izpolnjevanje takih sklepov.

3.   Določeni pravni zastopnik je lahko odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti na podlagi te uredbe, brez poseganja v odgovornost in sodne postopke, ki se lahko uvedejo zoper ponudnika posredniških storitev.

4.   Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik, sporočijo ime, poštni naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije na voljo javnosti, preprosto dostopne, točne in posodobljene.

5.   Določitev pravnega zastopnika v Uniji na podlagi odstavka 1 ne pomeni ustanovitve sedeža v Uniji.

1.   Ponudniki spletnih platform za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev prejemnikom storitve, ki pogosto objavljajo očitno nezakonite vsebine.

2.   Ponudniki spletnih platform za razumno obdobje in po izdaji predhodnega opozorila začasno prekinejo obravnavo prijav in pritožb, ki jih prek mehanizmov prijave in ukrepanja ter notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 16 oziroma 20 predložijo posamezniki, subjekti ali pritožniki, ki pogosto predložijo očitno neutemeljene prijave ali pritožbe.

3.   Ponudniki spletnih platform pri odločanju o začasni prekinitvi za vsak primer posebej ter pravočasno, skrbno in objektivno preučijo, ali je prejemnik storitve, posameznik, subjekt ali pritožnik storil dejanje zlorabe iz odstavkov 1 in 2, pri čemer upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine, razvidne iz informacij, ki jih ima ponudnik spletnih platform. Te okoliščine vključujejo vsaj naslednje:

(a)	absolutno število očitno nezakonitih vsebin ali očitno neutemeljenih prijav ali pritožb, predloženih v določenem časovnem obdobju;

(b)	relativni delež zgoraj navedenega glede na skupno število zagotovljenih informacij ali predloženih prijav v določenem časovnem obdobju;

(c)	resnost zlorab, vključno z naravo nezakonite vsebine, in njihove posledice;

(d)	namero prejemnika storitve, posameznika, subjekta ali pritožnika, kadar jo je mogoče prepoznati.

4.   Ponudniki spletnih platform v svojih pogojih poslovanja jasno in podrobno določijo svojo politiko v zvezi z zlorabo iz odstavkov 1 in 2 ter navedejo primere dejstev in okoliščin, ki jih upoštevajo pri presojanju, ali določeno ravnanje pomeni zlorabo, in trajanje začasne prekinitve.

1.   Ponudniki spletnih platform, ki uporabljajo priporočilne sisteme, v svojih pogojih poslovanja v preprostem in razumljivem jeziku določijo glavne parametre, ki jih uporabljajo v svojih priporočilnih sistemih, ter morebitne možnosti, s katerimi lahko prejemniki storitve spreminjajo te glavne parametre ali vplivajo nanje.

2.   Glavni parametri iz odstavka 1 pojasnijo, zakaj se prejemniku storitve predlagajo nekatere informacije. To vključuje vsaj:

(a)	merila, ki so najpomembnejša pri določanju informacij, predlaganih prejemniku storitve;

(b)	razloge za relativno pomembnost teh parametrov.

3.   Kadar je na podlagi odstavka 1 za priporočilne sisteme, ki določajo relativni vrstni red informacij, predstavljenih prejemnikom storitve, na voljo več možnosti, ponudniki spletnih platform dajo na voljo funkcionalnost, da prejemnik storitve kadar koli izbere in spremeni svojo prednostno možnost. Ta funkcionalnost je neposredno in preprosto dostopna prek posebnega oddelka spletnega vmesnika spletne platforme, v katerem se prednostno razvrščajo informacije.

1.   V zvezi s ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi neodvisna revizija, da se oceni skladnost z:

(a)	obveznostmi iz poglavja III;

(b)	vsemi zavezami, sprejetimi na podlagi kodeksov ravnanja iz členov 45 in 46 ter kriznimi protokoli iz člena 48.

2.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov z organizacijami, ki izvajajo revizije na podlagi tega člena, sodelujejo in jim zagotovijo potrebno pomoč, da lahko te revizije izvedejo uspešno, učinkovito in pravočasno, tudi tako, da jim omogočijo dostop do vseh ustreznih podatkov in prostorov ter odgovorijo na ustna ali pisna vprašanja. Izvajanja revizije ne ovirajo, nanj ne vplivajo neupravičeno in ga ne spodkopavajo.

Take revizije, poskrbijo za ustrezno stopnjo zaupnosti in poslovno skrivnost informacij, pridobljenih od ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov in tretjih oseb v okviru revizij, tudi po njihovem zaključku. Vendar izpolnjevanje te zahteve ne sme negativno vplivati na izvajanje revizij in drugih določb te uredbe, zlasti tistih o preglednosti, nadzoru in izvrševanju. Kadar je potrebno za namene poročanja o preglednosti na podlagi člena 42(4), so revizijskemu poročilu in poročilu o izvedbi revizijskih priporočil iz odstavkov 4 in 6 tega člena priložene različice, ki ne vsebujejo nobenih informacij, ki bi jih bilo mogoče razumno označiti za zaupne.

3.   Revizije, opravljene na podlagi odstavka 1, opravljajo organizacije, ki:

(a)

so neodvisne od zadevnega ponudnika zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov in katere koli pravne osebe, povezane s tem ponudnikom ter z njim niso v nasprotju interesov; zlasti: (i) niso opravljale nerevizijskih storitev, povezanih z revidiranimi zadevami, za zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika in za katero koli pravno osebo, povezano s tem ponudnikom, v 12 mesecih pred začetkom revizije, in se zavežejo, da zanje tovrstnih storitev ne bodo opravljale v obdobju 12 mesecev po zaključku revizije; (ii) niso opravljale revizijskih storitev na podlagi tega člena za zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali za katero koli pravno osebo, povezano s tem ponudnikom, v obdobju največ 10 zaporednih let; (iii) ne opravljajo revizije v zameno za plačila, ki so odvisna od rezultata revizije;

(b)	imajo dokazano strokovno znanje na področju obvladovanja tveganja, tehnične usposobljenosti in zmogljivosti;

(c)	so dokazano objektivne in upoštevajo poklicno etiko, ki temelji zlasti na spoštovanju kodeksov ravnanja ali ustreznih standardov.

4.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovijo, da organizacije, ki opravljajo revizije, za vsako revizijo pripravijo revizijsko poročilo. To poročilo vsebuje pisno utemeljitev in vključuje vsaj:

(a)	ime, naslov in kontaktno točko ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, v zvezi s katero je bila opravljena revizija, ter zajeto obdobje;

(b)	ime in naslov organizacije ali organizacij, ki so opravile revizijo;

(c)	izjavo o interesih;

(d)	opis posameznih elementov, zajetih z revizijo, in uporabljene metodologije;

(e)	opis in povzetek glavnih ugotovitev revizije;

(f)	seznam tretjih oseb, s katerimi je bilo v okviru revizije opravljeno posvetovanje;

(g)	revizijsko mnenje o tem, ali je ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, v zvezi s katero je bila opravljena revizija, izpolnil obveznosti in zaveze iz odstavka 1, ki je lahko „pozitivno“, „pozitivno s pripombami“ ali „negativno“;

(h)	kadar revizijsko mnenje ni „pozitivno“, operativna priporočila glede specifičnih ukrepov za zagotovitev skladnosti in priporočeni časovni okvir za zagotovitev skladnosti.

5.   Kadar organizacija, ki je izvedla revizijo, ni mogla opraviti revizije nekaterih specifičnih elementov ali predložiti revizijskega mnenja na podlagi svojih preiskav, revizijsko poročilo vključuje obrazložitev okoliščin in razlogov, zakaj teh elementov ni bilo mogoče revizijsko pregledati.

6.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, ki prejmejo revizijsko poročilo, ki ni „pozitivno“, ustrezno upoštevajo operativna priporočila, naslovljena nanje, da bi sprejeli potrebne ukrepe za njihovo izvedbo. V enem mesecu od prejema priporočil sprejmejo poročilo o izvedbi revizijskih priporočil, v katerem določijo navedene ukrepe. Kadar ne izvedejo operativnih priporočil, v poročilu o izvedbi revizijskih priporočil navedejo razloge za to in določijo alternativne ukrepe, ki so jih sprejele za obravnavo prepoznanih primerov neskladnosti.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo potrebnih pravil za izvajanje revizij na podlagi tega člena, zlasti v zvezi s potrebnimi pravili o postopkovnih korakih, metodologijah revizije in predlogah za poročanje o revizijah, opravljenih na podlagi tega členom. V teh delegiranih aktih se upoštevajo vsi prostovoljni revizijski standardi iz člena 44(1), točka (e).

1.   Komisija se posvetuje z Odborom ter podpira in spodbuja razvoj in izvedbo prostovoljnih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo vsaj v zvezi z:

(a)	elektronsko predložitvijo prijav na podlagi člena 16;

(b)	predlogami, zasnovo in postopkovnimi standardi za komunikacijo s prejemniki storitve na uporabniku prijazen način o omejitvah, ki izhajajo iz pogojev in njihovih sprememb;

(c)	elektronsko predložitvijo prijav zaupanja vrednih prijaviteljev na podlagi člena 22, vključno prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje;

(d)	specifičnimi vmesniki, vključno z vmesniki za aplikacijsko programiranje, za olajšanje izpolnjevanja obveznosti iz členov 39 in 40;

(e)	revizijo zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na podlagi člena 37;

(f)	interoperabilnostjo odložišč oglasov iz člena 39(2);

(g)	prenosom podatkov med posredniki oglaševanja v podporo obveznostim glede preglednosti na podlagi člena 26(1), točke (b), (c) in (d);

(h)	tehničnimi ukrepi, ki omogočajo izpolnjevanje obveznosti v zvezi z oglaševanjem iz te uredbe, vključno z obveznostmi glede vidnih oznak za oglase in komercialna sporočila iz člena 26;

(i)	izbranimi vmesniki in predstavitvijo informacij o glavnih parametrih različnih vrst priporočilnih sistemov v skladu s členoma 27 in 38;

(j)	standardi za ciljno usmerjene ukrepe za zaščito mladoletnikov na spletu.

2.   Komisija podpira posodobitev standardov glede na tehnološki razvoj in ravnanje zadevnih prejemnikov storitve. Ustrezne informacije o posodobitvi standardov so na voljo javnosti in preprosto dostopne.

1.   Komisija in Odbor spodbujata in olajšujeta pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije kot prispevek k ustrezni uporabi te uredbe, zlasti ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov.

2.   Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 34(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, lahko Komisija povabi zadevne ponudnike zelo velikih spletnih platform ali zadevne ponudnike zelo velikih spletnih iskalnikov ter druge ponudnike zelo velikih spletnih platform, zelo velikih spletnih iskalnikov, spletnih platform in drugih posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi ustrezne pristojne organe, organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, vključno z določitvijo zavez za sprejetje specifičnih ukrepov za zmanjševanje tveganj ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.

3.   Komisija in Odbor ter, kadar je to ustrezno, drugi ustrezni organi si pri učinkovanju odstavkov 1 in 2 prizadevajo zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi specifični cilji, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter ustrezno upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani na ravni Unije, zlasti z državljani. Poleg tega si Komisija in Odbor prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti. Pri ključnih kazalnikih uspešnosti in zavezah glede poročanja se upoštevajo razlike v velikosti in zmogljivosti različnih udeležencev.

4.   Komisija in Odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene določene v odstavkih 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev, ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih lahko vsebujejo. Svoje sklepne ugotovitve objavita.

Komisija in Odbor tudi spodbujata in olajšujeta redne preglede in prilagoditve kodeksov ravnanja.

V primeru sistematičnega nespoštovanja kodeksov ravnanja lahko Komisija in Odbor pozoveta podpisnike kodeksov ravnanja, naj sprejmejo potrebne ukrepe.

1.   Države članice določijo enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor ponudnikov posredniških storitev in izvrševanje te uredbe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2.   Države članice enega od pristojnih organov imenujejo za svojega koordinatorja digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev je pristojen za vse zadeve v zvezi z nadzorom in izvrševanjem te uredbe v posamezni državi članici, razen če ni zadevna država članica nekaterih specifičnih nalog ali sektorjev dodelila drugim pristojnim organom. V vsakem primeru je koordinator digitalnih storitev pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z navedenimi zadevami ter za prispevanje k učinkovitemu in doslednemu nadzoru in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.

V ta namen koordinatorji digitalnih storitev sodelujejo med seboj, z drugimi nacionalnimi pristojnimi organi, Odborom in Komisijo, in to brez poseganja v možnost držav članic, da zagotovijo mehanizme sodelovanja in redne izmenjave stališč med koordinatorjem digitalnih storitev in drugimi nacionalnimi organi, kadar je to ustrezno za opravljanje njihovih posameznih nalog.

Kadar država članica poleg koordinatorja digitalnih storitev imenuje enega ali več pristojnih organov, zagotovi, da so naloge navedenih organov in koordinatorja digitalnih storitev jasno opredeljene ter da pri njihovem opravljanju tesno in učinkovito sodelujejo.

3.   Države članice imenujejo koordinatorje digitalnih storitev do 17. februarja 2024.

Države članice javno objavijo, Komisiji in Odboru pa sporočijo ime svojega pristojnega organa, določenega za koordinatorja digitalnih storitev, ter informacije o tem, kako je mogoče vzpostaviti stik z njim. Zadevna država članica Komisiji in Odboru sporoči imena drugih pristojnih organov iz odstavka 2 in njihove zadevne naloge.

4.   Določbe iz členov 50, 51 in 56, ki se uporabljajo za koordinatorje digitalnih storitev, se uporabljajo tudi za vse druge pristojne organe, ki jih države članice imenujejo v na podlagi odstavka 1 tega člena.

1.   Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)

pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 37 in člena 75(2), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja predložijo take informacije;

(b)

pooblastilo, da izvajajo inšpekcijske preglede v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali navedene osebe uporabljajo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ali da od pravosodnega organa v njihovi državi članici zahtevajo, da odredi takšne inšpekcijske preglede, ali da izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov zahtevajo od drugih javnih organov, z namenom preučitve, zasega, odvzema ali pridobitve izvodov informacij v zvezi z domnevno kršitvijo v kakršni koli obliki, ne glede na pomnilniški medij;

(c)	pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali oseb zahtevajo pojasnila glede kakršnih koli informacij v zvezi z domnevno kršitvijo in z njihovim soglasjem s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi zabeležijo odgovore.

2.   Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja izvršilna pooblastila v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)	pooblastilo, da sprejmejo zaveze navedenih ponudnikov v zvezi z njihovo skladnostjo s to uredbo in da te zaveze določijo za zavezujoče;

(b)	pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(c)	pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo globe za neskladnost s to uredbo, vključno z neizpolnitvijo morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev glob zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(d)

pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve v skladu z odločbo, izdano na podlagi točke (b) tega pododstavka, ali za neizpolnitev morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev periodične denarne kazni zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(e)	pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori.

Kar zadeva prvi pododstavek, točki (c) in (d), imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja katerih koli odločb, ki so bile tem osebam izdane na podlagi navedenega odstavka. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim obdobjem, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

3.   Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, ter kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

(a)	zahtevajo lahko, da upravljalni organ navedenih ponudnikov brez nepotrebnega odlašanja preuči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;

(b)

kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik posredniških storitev ni ustrezno izpolnil zahtev iz točke (a), da kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo ter ta kršitev vključuje kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, od pristojnega pravosodnega organa njegove države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, ali, le kadar to ni tehnično izvedljivo, do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.

Kadar koordinator digitalnih storitev ne ravna na zahtevo Komisije iz člena 82, pred predložitvijo zahteve iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajše od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov. Ponudnik posredniških storitev, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki izkažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku pred pristojnim pravosodnim organom. Vsak odrejeni ukrep je sorazmeren glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Omejitev dostopa velja za obdobje štirih tednov, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ s svojo odločbo koordinatorju digitalnih storitev dovoli, da to obdobje podaljša za nadaljnja enako dolga obdobja, in določi največje število podaljšanj. Koordinator digitalnih storitev podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in interesov vseh strani, na katere vpliva navedena omejitev, ter vseh ustreznih okoliščin, vključno z vsemi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik posredniških storitev, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so izkazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	ponudnik posredniških storitev ni sprejel ukrepov, potrebnih za ustavitev kršitve;

(b)	glede na število prizadetih prejemnikov ter morebitni obstoj ustreznih in preprosto dostopnih alternativ začasna omejitev ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Kadar koordinator digitalnih storitev meni, da sta pogoja iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), izpolnjena, obdobja pa na podlagi tretjega pododstavka ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz prvega pododstavka, točka (b).

4.   Pooblastila iz odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v oddelek 3.

5.   Ukrepi, ki jih koordinatorji digitalnih storitev sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika posredniških storitev.

6.   Države članice določijo posebna pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 ter zagotovijo, da za vsakršno izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v veljavnem nacionalnem pravu, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

1.   Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe s strani ponudnikov posredniških storitev v njihovi pristojnosti, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo v skladu s členom 51.

2.   Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

3.   Države članice zagotovijo, da je najvišji znesek glob, ki se lahko naložijo za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, 6 % letnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu. Države članice zagotovijo, da je najvišji znesek globe, ki se lahko naloži za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter neprivolitve v inšpekcijski pregled 1 % letnih prihodkov ali svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev ali osebe v predhodnem poslovnem letu.

4.   Države članice zagotovijo, da je najvišji znesek periodične denarne kazni 5 % povprečnega svetovnega dnevnega prometa ali prihodkov zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan, izračunano od datuma, navedenega v zadevni odločitvi.